Kako povečati sedanjo tokovno omejitev USB vodila za bolj učinkovito polnjenje prenosnih naprav.
Brez dvoma je univerzalni serijski vmesnik (Universal Serial Bus, USB) najbolj uporabljan računalniški vmesnik na svetu. Na začetku se je pojavilo kot razširitveno vodilo za osebne računalnike, vendar se hitro razmnožuje zaradi svoje prilagodljivosti, zmogljivosti in sposobnosti priključevanja in odstranjevanja pod napetostjo (hot-plug). Večina prenosnih elektronskih naprav, ki potrebujejo povezavo z računalnikom, za prenos datotek uporablja USB vodilo. Sem štejemo MP3 predvajalnike, digitalne fotoaparate, mobilne telefone in tablične računalnike.
Ker lahko standardna USB priključna vrata zagotavljajo vsaj 500mA (USB 2.0) ali celo 900mA (USB 3.0) toka, jih je bilo priročno uporabiti tudi za polnjenje teh naprav. Vendar bi bilo lahko polnjenje še veliko bolj učinkovito, če bi se sedanja tokovna meja na nek način dvignila. To je sedaj mogoče storiti s pomočjo MICROCHIP USB2534 vozliščnega krmilnika z RapidCharge.
Če pa zahtevani tok presega meje, ki jih ima USB vodilo, potem morata tako naprava za polnjenje kot tudi priključek, na katerem se vrši polnjenje, spoštovati nek protokol, ki omogoča polnjenje baterije. USB vrata, prek katerih polnimo baterije, so odgovorna za zagotavljanje pravilne medsebojne signalizacije za polnjenje, ki priključeni napravi, katere baterija naj bi se polnila, označuje, da je priključena na vrata za polnjenje in da lahko zahteva oskrbo s tokovi nad standardnimi omejitvami za USB vodilo. Ustrezna signalizacijo je različna, razlikuje se glede na priključeno prenosno napravo. Nekatere prenosne naprave sledijo USB-IF BC1.2 protokolu, vendar pa obstaja tudi mnogo takšnih naprav, ki za polnjenje baterije uporabljajo lastne handshake protokole, imenovane starejši ali podedovani načini sporazumevanja.
Seveda tudi starejše naprave podpirajo neko obliko odkrivanja baterije za polnjenje, ki je namenjeno uporabi z namenskim polnilcem. Nekateri od teh polnilcev kratko spajajo linijo D + neposredno z D- ali jih povežejo s serijskim uporom. Za odkrivanje polnilnika zato nekatere starejše naprave vsilijo napetost na D + prek povezanega pull-up upora in nato izmerijo napetosti na D-. Če se ugotovi, da je to pozitivna napetost, lahko naprava predvideva, da je priključena na namenski polnilec in da ne gre za standardni USB priključek. Druge naprave eno podatkovno linijo povežejo proti masi, medtem ko drugo s pull-up uporom vlečejo na pozitivni napetostni nivo. Ko naprava zazna polnilnik z zaznavanjem napetosti na D-, lahko začne polnjenje s povezavo na Vbus tudi s takšno vrednostjo toka, ki presega specifikacijo običajne USB tokovne zmogljivosti.
Druge starejše naprave se zanašajo na to, da polnilnik daje stalno napetost (več kot 1V) na D + in D- podatkovni liniji. Takšni se imenujejo SE1 polnilniki. Če priključena naprava, ki naj bi se polnila, na podatkovnih linijah izmeri takšne napetosti, lahko glede na to predvideva, da je priključena na namenski polnilec in začne s polnjenjem. Standardni USB priključek seveda ne daje takšnih fiksnih napetosti na D + in D- linijah.
Širjenje meja
2016_SE239_29
