Kar nekaj časa že elektroniki poznamo metodo izdelave tiskanih vezij s t.i. Press n Peel folijo. Folijo prepoznamo po značilni modri barvi in visoki ceni. Na folijo natisnemo predlogo za tiskano vezje z laserskim tiskalnikom, folijo nato postavimo na očiščeno ploščico kaširanega pertinaksa, nakar z likalnikom polikamo folijo in prenesemo predlogo na pertinaks. To je bil kratek opis izdelave tiskanega vezja s Press n Peel folijo. Obstaja pa tudi enostavnejši in cenejši način izdelave tiskanih vezij, ki temelji na podobnem principu prenosa tonerja na kaširan pertinaks.
Laminator
Osnovna naprava, s katero bomo izdelovali tiskana vezja je laminator. Na trgu je na voljo več vrst laminatorjev, v preizkusih večjega števila elektronikov se je najbolj obnesel laminator »A4 Peach Laminator«, ki ga prodajajo v podjetju Spar in ga na Maxi forumu popularno imenujejo Breskvica.
Originalno je idejo objavil Thomas Pfeifer na svoji spletni strani, od koder se je ideja širila zelo hitro tudi na slovenski Maxi forum, kjer so jo člani foruma hitro prilagodili in osvojili.
Thomas je svojo idejo lepo opisal v več korakih in jih tudi opremil s fotografijami. Thomas je v svojem postopku uporabljal likalnik, ki ga je Adi (S55M) nadomestil s poceni laminatorjem. V članku, ki je pred vami sem iz Thomasove strani in Maxi foruma povzel najbolj pomembne točke postopka izdelave tiskanega vezja z laminatorjem:
na papir natisnemo predlogo tiskanega vezja z laserskim tiskalnikom. Pri tem postopku je pomembno, kateri papir izberemo. Thomas navaja papir iz Reicheltovega kataloga, v Sloveniji se je za odličnega izkazal papir Sparovih reklamnih brošur. Nekateri so preizkusili tudi povoščen papir za mesnine ali povoščeni papir, ki ostane od brezbarvnih folij za ovijanje zvezkov, večina pa je dobila odlične rezultate na Sparovih reklamnih brošurah. Papir lepo odrežemo, da so robovi ravni in da se ne bodo zatikali v tiskalniku. V kolikor vam tiskalnik papir od reklam mečka, ga zalepite na navaden A4 tiskalniški papir s selotejpom, ki se uporablja za ščitenje pri pleskanju in barvanju (t.i. krep selotejp). Tisk predloge naj bo zrcalen – to pomeni, da teksta na tiskani predlogi ne moremo prebrati,
pri tiskanju moramo nastavitev tiskanja prilagoditi tako, da je kvaliteta tiskanja najvišja, prav tako nastavimo tiskanje na prosojnico, v nastavitvah tiskalnika določimo količino tonerja na četrto stopnjo od 5 stopenj (v kolikor nastavitve vašega tiskalnika to omogočajo). Pomembno pri tem postopku je to, da uporabljamo samo originalne tonerje. V kolikor boste nastavili pokritost s tonerjem na previsoko stopnjo, bo toner »zalival« in vezice bodo v kratkem stiku, kot se vidi na sliki 5.
Idealno je, da uporabite laserski tiskalnik HP1020 ali podobnega, ki pri tiskanju segreje toner na nižjo temperaturo (okoli 180 stopinj Celzija), kot drugi tiskalniki. V koliko vaš laserski tiskalnik tiska z višjo temperaturo, bo potrebno uporabiti drugi tiskalnik oziroma predogreti ploščico, preden jo damo v laminator (oziroma predelati laminator, o čemer je bilo veliko napisanega na Maxi forumu).
Še nekaj napotkov:
- natisnjeno predlogo obrežemo tako, da ima približno 1 cm roba na vseh straneh,
- odrežemo kaširan pertinaks, ki naj bo dolg enako kot natisnjena predloga, pertinaks naj bo za nekaj milimetrov ožji kot papirna predloga,
- predlogo položite na kaširan pertinaks, oboje pa na navaden papir in vse skupaj potisnemo v že dobro ogret laminator z vogalom naprej,
- gornji postopek ponovimo večkrat (4 – 7 krat), pri delu pazite, ker je ploščica kaširanega pertinaksa vroča in se lahko opečete,
- ploščico položimo v posodo (idealne so plastične posode za razvijanje fotografij), ki jo počasi napolnimo s toplo vodo. Predloga sama odstopi po približno 5 minutah in na vezju ostanejo s tonerjem izrisane vezice našega tiskanega vezja, slika 8
- sledi postopek jedkanja,
- ko ploščico izjedkamo jo lahko po želji še enkrat laminiramo, tokrat s predlogo na kateri natisnemo razpored elementov. To seveda laminiramo na strani elementov. Pri tem pazimo, da zopet tiskamo zrcalno, slika 9.
Na Maxi forumu je veliko dokumentacije, iz katere je razvidno, da so člani foruma preizkušali veliko modifikacij tega postopka, od tega, da so menjali termostate v tiskalnikih in laminatorjih. Naj povem, da zgoraj opisani postopek deluje na napravah, pri katerih ni bila potrebna zamenjava termostatov. Pri opisanem postopku vseeno velja biti previden. Tiskano vezje, ki pride iz laminatorja, je namreč vroče.
Viri, ki sem jih uporabil pri članku:
Spletna stran Thomasa Pfeiferja (http://thomaspfeifer.net/)
Spletna stran www.elektronik.si (več avtorjev)
Clanek iz revije Elektronika za začetnike
Izdelava tiskanih vezij s pomočjo laminatorjev
