Odgovorimo najprej na uganko, zakaj v vezju s slike 12 tudi LED dioda, ki bi morala biti ugasnjena, vseeno šibko sveti? Pri opisu sheme smo upoštevali, da T1 ne prevaja, zato je Ic1 = 0. Vendar skozi Rc1 takrat teče bazni tok Ib2 in 0,1 mA je za veliko število LED diod čisto dovolj, da vsaj nekoliko „brlijo“.
Če tega v vaši izvedbi vezja ni opaziti, to pomeni, da LED dioda, ki ste jo vi uporabili, ni dovolj občutljiva. Če želimo zares ugasniti LED diodo, ki naj bi bila ugasnjena, je potrebno paralelno z LED diodami povezati upore z upornostjo nekje med 1 kOhm in 4,7 kOhm. Bazni tok bo sedaj „zavil“ skozi paralelno priključeni upor in dioda ne bo svetila. Ko bo stekel kolektorski tok, bo padec napetosti na paralelno vezanem uporu višji od praga prevajanja LED diode, zato bo večina toka stekla skozi njo in ta bo svetila enako, kot prej.
Če bi bil osnovni namen nekega vezja ta, da vedno prižge le eno LED diodo, potem vezje, ki ga vidimo na sliki 12 vsekakor ne bi bila najboljša rešitev, saj je mogoče enako nalogo opraviti na veliko bolj preprost način. Vendar smo mi do sedaj raziskali le „temno stran“ tega vezja; prikrita je namreč ostala trditev, da se tranzistorja v vezju medsebojno vzdržujeta in s tem zagotavljata, da vezje ohrani stanje, v katerem se nahaja.
Ko smo analizirali shemo na sliki 12 smo prevzeli kot dejstvo, da je tranzistor T2 tisti, ki je „hitrejši in bolj spreten“ in da bo zato prvi dosegel stanje nasičenja. Zaradi tega bo T1 ostal zaprt, to njegovo stanje pa bo tranzistorju T2 zagotavljalo takšne pogoje, da bo ostal v nasičenju… Popolnoma enako zgodbo bi lahko ponovili, če bi kot dejstvo prevzeli drug primer, namreč, da bi tranzistor T1 prvi vklopil; sedaj bi ostal zaprt tranzistor T2, tranzistorja pa bi spet vzdrževala drug drugega v začetnem stanju.
9. uganka: kako lahko dosežemo, da tranzistorja T1 in T2 zamenjata vlogi?
Enega od načinov smo že spoznali: z izklapljanjem in ponovnim vklapljanjem napajalne napetosti se bo naključno prižgala ena ali druga LED dioda, torej lahko postopek ponavljamo toliko časa, da zasveti tista LED dioda, ki jo želimo imeti prižgano, oziroma dokler njen tranzistor ne pride v stanje nasičenja. No, res je, da takšna rešitev ni ravno najbolj praktična, saj bi si najbrž želeli spremeniti stanje vezja tudi brez izklapljanja in ponovnega vklapljanja napajalne napetosti in čakanja na pravi izid.
Preprosta rešitev te uganke je prikazana na sliki 13. Razlika med vezji na slikah 12 in 13 je samo v tem, da smo dodali dve tipki, S1 in S2. Poskusite ga praktično izvesti, da bomo nato lahko skupaj ugotovili, kaj se v vezju dogaja.
Majhne uganke za mlade elektronike (4)
2015_SE229_62
