Zelo malo je elektronk, ki so enako prisotne in cenjene med uporabniki skozi čas ter imajo zasluge tudi za to, da se v poplavi tranzistorjev in čipov v vseh teh letih nikoli ni popolnoma pozabilo na “lampaški zvok”.
Tokrat bomo govorili o cevi, ki je verjetno najpopularnejša med močnostnimi elektronkami in znana tudi tistim, ki niso ravno poznavalci. V preteklosti, pa tudi danes, je EL34 prisotna v neverjetnem številu izdelkov: od kitajskih ojačevalnikov do visokozvenečih Hi End ojačevalnikov ameriških, japonskih in evropskih podjetij. Tu nikakor ne smemo pozabiti na uporabo predvsem v kitarskih ojačevalcih (npr. poznan in cenjen Marshall). EL34 neštetokrat uporabljajo tudi v samogradnjah, in morda je predvsem zato vredno vedeti, s kakšno cevjo imamo opravka. Zato naj že na začetku poudarim, da je EL34 zelo fleksibilna in zanesljiva cev.
Opis
EL34 je prava močnostna pentoda in ne kot 6L6 ali KT66, ki so “beam tetrode”. EL34 nima usmerjevalnih plošč, ki ustvarjajo snop, temveč je naloga lovljenja odbitih elektronov (sekundarne emisije) od anode v rokah prave tretje mrežice, ki se zato imenuje “suppression grid”. To pa še ne pomeni, da je bila rojena za beam tetrodo, nasprotno. EL34 je močnostna pentoda z indirektnim gretjem, uvršča se med visokoobčutljive cevi, saj je njena strmina 11mA/V, primerna za male kot tudi velike moči. Tako lahko EL34 da 6 W v triodnem SE-spoju, s parom v Push-pull spoju v B-razredu pa do več kot 100 W.
Zgradba
EL34 ima podnožje oktal in zelo značilno cilindrično obliko, ki je kar neverjetno elegantna za njeno moč disipacije. Obstaja zelo veliko verzij EL34, saj je bilo kar nekaj izdelovalcev po svetu, ki so vsak po svoje personalizirali EL34. Predvsem moramo ločevati evropske verzije od ameriških. Phillips, Telefunken, Siemens, Mullard, Tungsram, Valvo in še nekatere so prave EL34, in čeprav je 6CA7 nadomestek za slednjo, se razlikuje od EL34, saj je ameriškega izvora in tudi tipična beam tetroda z drugačno mehansko zasnovo. Za nevešče oko je najbolj opazna razlika v obliki in premeru steklene cevi, saj je 6CA7 občutno debelejša od EL34. V notranjosti lahko opazimo, da je anoda 6CA7 opazno večja in zelo podobna anodi serije KT in 6550. Sorodstvo med slednjimi in 6CA7 je v tem, da je tudi 6CA7 beam tetroda. Kljub vsem tem razlikam pa sta EL34 in 6CA7 ekvivalentni in zamenljivi.
Lastnosti
EL34 se pogosto uporablja kot primer “razreda 25 W”, saj njeni podatki jasno govorijo o dovoljeni anodni disipaciji 25 W, ki pa je ni dobro prekoračiti. Naj pojasnim, da tu nimamo opravka z direktno greto triodo 2A3 ali 300B, ki brez večjih težav prenesejo tudi večje preobremenitve anode (čeprav ni priporočljivo), temveč je EL34 indirektno greta pentoda. To ne pomeni, da je EL34 netrpežna in delikatna cev, nasprotno, velja pa upoštevati njeno drugačnost. 25 W anodna disipacija je nivo, ki ga ni priporočljivo prekoračiti, sicer bo njena življenska doba bistveno krajša. Katoda EL34 je zelo bogata in torej sposobna velikih katodnih tokov, preden doseže nasičenje, vendar ne brez posledic. Torej, če zahtevate od EL34 nenormalno velik tok, vas bo ubogala in tvegala samomor, da vas le zadovolji. Ne sprašujte, kako se počuti po neuspelem samomoru … Zelo izčrpana!
Ahilova peta EL34 je druga mrežica (screen grid). Medtem ko je pri 6L6 dovoljena disipacija druge mrežice 3.5 W, je pri EL34 polnih 8 W, ki jih ni treba jemati dobesedno! Če spustimo 8 W skozi nežno navitje druge mrežice, čez nekaj časa ta pordeči, nato dobi oranžno barvo, potem belo in nato se vse raztali v nekaj sekundah. Nasprotno, če je EL34 uporabljena pravilno, vam bo nudila obilo zadovoljstva in bo trajala tudi krepko preko 10000 ur, in to z neverjetno zanesljivostjo.
