Ko enkrat dobimo podatek, ki lahko zgleda tako:
"1011111000100111111111000000001100000000001110101111100011111000",
moramo poiskati zaporedoma devet pozitivnih bitov. Ker v Bascomu ne moremo definirati spremenljivko kot niz bitov, sem podatek definiral kot niz osmih bajtov.
Če zgornji primer rotiramo, dobimo podatek:
11111111 10000000 01100000
FF 80 60
00000111 01011111
07 5F
00011111 00010111 11000100
1F 17 C4
Za naše potrebe bomo uporabili samo zadnjih pet bajtov podatka, ker prvi trije bajti predstavljajo začetek in kodo proizvajalca.
Ko imamo enkrat prebran podatek, ga lahko primerjamo z našimi podatki, ki so shranjeni v EEPROM-u procesorja. V kolikor podatka o njem nimamo in nam je odzivnik neznan, to sporočimo s tremi kratkimi piski podatek, pa se izpiše na serijski port . V kolikor je podatek najden, aktiviramo izhodni rele (odpremo vrata, vklopimo kakšno napravo ali javimo nadzornemu sistemu prisotnost v nadaljnji postopek). Podatke o vsakem odzivniku, ki ga prebere bralna enota, procesor izpisuje na serijski port.
V EEPROM-u imamo shranjene podatke o naših odzivnikih. Skupno lahko shranimo podatke o 101 odzivniku, od tega je prvi odzivnik glavni “MASTER”, le-tega bomo uporabljali izključno za nastavljanje bralne enote, ostali so uporabniški in jih uporabljamo za odpiranje vrat oziroma ostale postopke, kot recimo za izpis njihove kode na serijski port, če bralno enoto povežemo z računalnikom ali kakšno drugo napravo.
GLAVNI ODZIVNIK BO POSTAL TISTI ODZIVNIK, KI BO PRVI PRIBLIŽAN
BRALNI ENOTI S PRAZNIM EEPROMOM IN PRAVILNO PREBRAN
V bralno enoto je mogoče en odzivnik vpisati le enkrat. Če poskusimo že vpisan odzivnik vpisati še enkrat, nam bralna enota tega ne bo dovolila. Bralna enota je narejena na dvostranskem tiskanem vezju velikosti 50 x 75 mm. Večina elementov je v SMD izvedbi in je priporočljivo sestavljanje začeti s spajkanjem teh elementov.
Programiranje bralne enote
Bralno enoto lahko programiramo (nastavljamo) na dva različna načina:
- z glavnim odzivnikom (kartico) lahko:
- vpisujemo nove odzivnike,
- programiramo izhod (bistabilno ali monostabilno-čas preklopa),- brišemo vse odzivnike, razen glavnega;
- s terminalom oziroma s PC-jem z uporabo terminal-emulator programa (in uporabniške kode) lahko:
- pobrišemo določen odzivnik IZ SPOMINA,
- vpišemo NOV odzivnik na želeno lokacijo,
- pobrišemo vse odzivnike, vključno z glavnim odzivnikom,
- programiramo izhod,
- spreminjamo kodo za dostop do programiranja,
- preberemo kode vseh odzivnikov, vpisanih v spomin,
- nastavimo čas, po katerem bo sprožen alarm odprtih vrat.
