Če upoštevamo dejstvo, da so vsi navedeni podatki srednja vrednost meritev na zvočnikih iz serijske produkcije, kjer so odstopanja zelo velika, in da so meritve opravljene v laboratorijih posameznih proizvajalcev, kjer je izbira merilne opreme in standardov prepuščena njihovi presoji in namenu, potem je skoraj nujno, da te podatke še sami preverimo.
Poglejmo samo podatek o moči* zvočnika.Tu se nam pojavijo vsaj trije različni nazivi, od katerih vsak nekaj pove:
Operating power – delovna moč zvočnika*
Ta je definirana kot potrebna moč, pri kateri naprava doseže zvočni pritisk12 mbar na razdalji 1 m v osi zvočnika. Če vemo, da je zvočni pritisk vrednosti 2 x 10-4 mbar vzet kot referenčni nivo (0 dB), je pritisk 12 mbar enak 96 dBSPL. To je standardiziran nivo zvočnega pritiska, ki zadošča potrebam povprečnega poslušalca. Danes se ta podatek redkeje uporablja, ker bi njegove nizke vrednosti precej begale uporabnike, je pa zelo nazoren in koristen.
Power handling capacity – nazivna moč* (nominal power)
Pove nam, koliko W moči je zvočnik sposoben dalj časa prenašati brez škodljivih učinkov in posledic, če ga priključimo na izvor s sinusnim električnim signalom. S tem podatkom si lažje ustvarimo vtis, kaj lahko od zvočnika pričakujemo, predvsem pa izvemo, s kolikšno močjo ga lahko obremenimo.
Music power rating – glasbena moč zvočnika* (max power)
Definira zvočnikovo sposobnost prenašanja kratkih pulzirajočih signalov velikih moči (kot se dogaja v glasbi) brez posebnih motenj – pozvanjanja, brenčanja, praskanja ipd. Na ta način se določi maksimalna moč, s katero lahko zvočnik obremenimo. Posebno pozornost se pri teh meritvah usmeri na frekvence pod 250 Hz. Ker so vrednosti, pridobljene s takimi meritvami, mnogo višje od ostalih, se pojavljajo kot podatek za moč pri cenenih zvočnikih brez posebne obrazložitve metode merjenja.
Vse tri metode so za strokovnjaka pomembne in tudi primerljive, vendar so v praksi potrebne še izkušnje in intuicija za pravilno odločitev pri izbiri.
Ob tej temi bi bilo primerno odgovoriti še na pogosto vprašanje: ali naj bo zvočni sistem enake moči kot ojačevalnik?
Osnovno pravilo je: sistem po moči ne sme biti šibkejši od ojačevalnika!
Pri zmernih poslušalcih in pri takih, ki imajo občutek za kvaliteto reprodukcije, je enaka moč pravo vodilo, saj se proizvajalci zvočnih sistemov s predimenzioniranjem (do 25 %) le-teh zaščitijo pred morebitnimi nevšečnostmi.
Vsem ostalim pa bi svetoval, da si (za sistem brez škode ali morebitnih izgub) poljubno zagotovijo rezervo v moči.
Peta dilema
Naj verjamemo podatkom, ali naj jih preverimo?
V kolikor smo se odločili za zvočni sistem ustreznega proizvajalca, je bolje, da mu kar zaupamo in ocenjujemo le kvaliteto zvočne reprodukcije. V primeru samogradnje pa je potrebno natančno preveriti veljavnost tehničnih podatkov in izmeriti še vse ostale podatke, potrebne za ta podvig.
Prva meritev
Meritev impedance R pri različnih frekvencah (v basovskem področju).
Za izvedbo potrebujemo:
- Voltmeter (merilnik izmenične napetosti),
- Frekvenčni generator sinusnega signala za avdio področje,
- Prikazovalnik za odčitavanje frekvence,
- Žični upor 1000 W (1-5 W),
- Precizni žični upor 10 W (5 W – 1 %),
- Zvočnik za meritev.
Glej sliko 13!
