Radijski valovi so nekaj posebnega! Veliko ljubiteljev elektronike se je prvič srečalo z elektroniko prav v zvezi z radijskimi sprejemniki in oddajniki, ki so jih kot mladi radioamaterji gradili v klubih ali doma. V tistih časih je bil radijski sprejemnik edina naprava, v kateri je bila vgrajena elektronika in z mirno vestjo lahko rečem, da je bila želja ljudi po informiranosti in zabavi (glasba) eno izmed glavnih gonil razvoja sodobne elektronike, miniaturizacije in razvoja tehnologije polprevodnikov, ki je potem omogočala tudi izdelavo prvih mikroprocesorjev in ostale digitalne elektronike. Če pogledamo z očmi tistega časa: ‘navaden’ človek resnično ni potreboval ničesar, kar je (mobilni telefon, Internet, računalnik, MP3 predvajalnik, TV sprejemnik, DVD predvajalnik, Playstation,…) današnjemu mladostniku osnova za »preživetje«!
Edina zabava (poleg gramofona na plošče ter redkih ohceti in veselic v bližnji okolici) je bila v tistem času poslušanje radijskih oddaj različnih radijskih postaj, kjer so poleg novic predvajali 
tudi glasbo. Ne boste verjeli: preden so prišli v uporabo prvi uporabni magnetofoni, je v prostorih studia poleg moderatorja sedel tudi ves (bolj ali manj popoln) orkester, ki je v živo igral vse skladbe, ki so »šle naravnost v eter«.
Lahko verjamemo, da je bilo sprejemanje kakršnekoli glasbe, morda tudi kakršnegakoli zvoka, za marsikoga v tistih časih prava čarovnija. Veselje, ki ga je ta čarovnija povzročila, je bilo vredno denarcev, ki so jih morali odšteti za preprost radijski sprejemnik. Želja, da bi do tega »bogastva« prišli po lažji poti, je povzročila nastanek prav posebne vrste ljudi – radioamaterjev elektronikov. Ti so (v želji, da bi si sami izdelali svoj radijski sprejemnik) sčasoma v elektroniko zabredli tako globoko, da se niso mogli več ustaviti, zato so svojo strast gojili naprej z gradnjo oddajnikov in različne testne, merilne in dodatne pomožne opreme, ki so jo (in jo še danes) uporabljali pri svojem delu. Vedno so bili pionirji in inovatorji pri uporabi različnih tehnik prenosa informacije in antenskih sistemov. Informacijska tehnologija v današnjem času ne bi bila nikoli na tako visoki stopnji, če ne bi med njenim razvojem ogromnega deleža prostovoljno prispevali ravno oni.
Frekvenčna območja
Radijski valovi so elektromagnetno valovanje. Kljub temu, da se »uradno« začne radijsko frekvenčno območje z dolgovalovnim območjem (ki se začne pri 153 kHz in konča pri 279 kHz), segajo radijski valovi tudi v območje slišnih frekvenc in še nižje, vse do približno 3 Hz, česar pa človeško uho ne more več zaznati. Kratice frekvenčnih območij, razpon posameznih območij in valovne dolžine so zapisane v tabeli 1.
Ves prostor, kjer se lahko širijo radijski valovi, je premišljeno razdeljen na pasove (frekvenčna območja, v katerih je dovoljeno oddajati), ki se uporabljajo za točno določene namene, od radioamaterskih, vojaških, letalskih, policijskih in tistih, ki so namenjeni emitiranju radijskih in televizijskih programov. Te označujemo tako, kot kaže tabela 2.
Elektronika za začetnike – Reakcijski radijski sprejemnik (23)
