Avtorica: Nastasija Furjan
Foto: AX elektronika, Nataša Muller
2017_257_58
Letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju je obeležila njegova 50. obletnica. Kot slavnostni govorec je zbrane nagovoril predsednik vlade dr. Miro Cerar in uradno odprl vrata sejma. V naslednjih šestih dneh se je do 17. septembra predstavilo skoraj 1500 razstavljavcev iz več kot 30 držav.
»Sejem MOS nam na najlepši način prikazuje, koliko različnega znanja, inovativnosti in poguma premorejo prebivalci Slovenije. Naj odzvanja misel Nobelovega nagrajenca Mandele, ki je dejal, da se stvari zdijo nemogoče le toliko časa, dokler jih ne uresničimo,« se je glasil del pozdravnega nagovora predsednika vlade. Teh nekaj dni je tako bila odlična priložnost, da so razstavljavci prikazali svoje najboljše ali pa najnovejše stvaritve.
Predstavljena je bila široka paleta vsebinskih področij, ki je zajemala celovito ponudbo gradnje in obnove doma pa tudi opremo in materiale za obrt in industrijo ter profesionalno rabo v smislu logističnih in infrastrukturnih storitev, energetike in strojnih instalacij, avtomehanike, lesne in kovinarske industrije ter gradbenih del. Pri slednjih je še posebej izpostavljena pomembnost varovanja na delu. Poduk zaposlenega o pravilni uporabi opreme je odgovornost delodajalca, kar kajpada ni koristno brez upoštevanja in spoštovanja navodil v samem procesu dela. Ta dinamika je še posebej problematična v zadnjem času, ko naš prostor preplavlja veliko cenejše delovne sile, med katero mnogi niso strokovno izučeni, kar določeni delodajalci s pridom izkoriščajo. »Seveda se upoštevajo varnostni ukrepi, a na žalost premalo – veliko manj kot v tujini,« je trenutno situacijo opisal Damjan Hvala iz podjetja IBV, medtem ko je kazal slike adrenalinskih parkov iz druge strani oceana, v katerih so pri gradnji bile uporabljene njihove žične vrvi. Neukemu očesu na videz nepomembna podrobnost, ki je nezamenljiva pri visečih mostovih, varovala pa bo tudi obiskovalce blejskega gradu in tiste, ki bodo oddih v naši deželi preživeli v izpopolnjenih nostalgičnih hiškah na drevesih.
Vendar pa se kljub tovrstnim povezavam ljubiteljem aktivnega preživljanja prostega časa niso navduševali nad bremenski trakovi, žičnimi sponami in nateznimi maticami, temveč so si na zunanjih prostorih ogledovali razstavljeno kamping, karavaning in outdoor opremo. Nekaj korakov naprej so se najmlajši lahko igrali na napihljivih blazinah, malo večji so se preizkusili v vožnji na gokard stezi. Kriki veselja so odmevali tudi iz nogometnega igrišča z žogo zorbing, s katero se navadno spušča po hribu navzdol, vendar so se kmalu spremenili v nelagodno stokanje, ko je profesorica našla pobegle srednješolce in jih okarala. Sejem je predstavljal namreč enkratno priložnost za dijake specifičnih poklicnih šol, da so pobližje spoznali morebitne bodoče delodajalce in njihov program. V okviru interesne dejavnosti so iskali prospekte gradbenih podjetij, podjetja za varovanje okolja in se navduševali nad razstavljeno tehniko. Še posebej za ta namen je bila ustvarjena Ulica obrti, kjer so obiskovalci lahko opazovali predstavitev posameznih poklicev, dijaki pa so spoznavali, kako znanje iz šole lahko vključiti v praktično usposabljanje z delom. Letošnja novost je bila vajeniška pisarna, kjer so zainteresirani prejeli vse informacije o izvajanju vajeništva.
Tudi sami dijaki so se predstavili s svojimi tehničnimi inovacijami in priznanji, ki so se na razstavnih prostorih svetlikala zaradi uspešnih projektov. Množica se je z zanimanjem ustavljala pred tistim iz Srednje tehniške šole Koper. »Mami, mami, glej, turbo formula, kot iz risanke,« je z neomajno pozornostjo malček za rokav vlekel svoje starše k bleščečemu vozilu, ki je nastalo v okviru interesne dejavnosti dijakov. »Naši projekti so nekaj več, imajo dodano vrednost, saj morajo biti vizionarski,« je o projektu povedal njihov mentor Aleksander Pohlen in zamišljeno dodal, da »vizije presegajo ustaljene informative, ki nam jih diktira avtomobilska industrija.« Občudovanja vreden hibrid z elektromotorjem in reaktivnim pogonom je le eden izmed projektnih uspehov, ki kažejo na motivirano in zagnano mlado generacijo. A vsa navdušenost, delavnost in predanost niso dovolj, ko dijaki zapustijo šolske klopi in so negotovi glede prihodnosti. V ta namen bi si želeli več pozornosti vlade, podobno so povedali tudi profesorji Univerze v Mariboru. Študentje Fakultete za strojništvo so s ponosom predstavili malo drugačen dirkalnik – takšen, s katerim se odpeljejo na prvenstvo Formula Student in zaradi trdega dela držijo pesti v upanju na najboljši rezultat. Ne glede na to, da je projekt zastavljen v okviru fakultete, pa mladeniči v načrtovanje, konstruiranje in izboljševanje namenijo skorajda ves svoj prosti čas. V delavnici so se stkale prijateljske vezi, ki zdaleč presegajo zgolj kolegialnost med študenti – delu se posvečajo s takšno strastjo, da so se pošalili celo s tem, kako je eden izmed njih zaradi zagnanosti izgubil stike s svojo punco.
Vse to je dokaz, da je današnja mlada generacija zelo perspektivna. Kot je prepričan vodja praktičnega pouka Aleksander Pohlen, bi bilo čudovito, če bi podobne projekte združili in tako med povezali sodelovanje dijakov in študentov. Na tem mestu se popolnoma zlijejo besede premiera Mira Cerarja, da je »vlada določena naprej spodbujati projekte, ki povečujejo gospodarsko rast, zvišujejo življenjski standard ljudi in krepijo vzdržno strukturo naših javnih financ.« Apriori so bile namenjene ušesom podjetnikom sejma – v tem aspektu bi imele večjo vrednost za tiste, ki do stopnje podjetnika še niso prišli. Pomoč države in povezava tovrstnih vizij na nacionalni ravni bi bila izjemnega pomena. »Šola potrebuje podporo gospodarstva in obratno,« je prepričan Joško Rozina, predsednik Sekcije za elektroniko in mehatroniko. Mladi upi za enkrat dobijo podporo pri Obrtni zbornici Slovenije, še posebej v okviru na sejmu predstavljenega Odbora za znanost in tehnologijo. »Potem, ko smo jih prvič predstavili na sejmu, ko sem videl kako žarijo, imam še več zagona, da jim pomagam,« je povedal Rozina, medtem ko je z glavo pomignil proti srednješolcem in dodal: »Tudi zato je ta raketa na sejmu pomembna, da splošni obiskovalci, kot tudi tisti iz političnih vod prepoznajo vrednost in trud.«
Podoben princip električnega pogona, ki so ga dijaki uporabili pri svojem delu, pa je bil bistvo predstavitve Edison eCelje, v okviru katere so se obiskovalci sejma lahko na sejmišče pripeljali z električnim avtobusom. Namen projekta je med slovenske občine vpeljati koncept elektromobilnosti, sporočilo javnosti pa je pomen zelene energije za prihodnost. Občina Celje kot ena izmed prvih v svoj vozni park uvaja dnevni medkrajevni najem električnih vozil, kmalu pa bo na ceste pripeljal tudi električni taksi. Rabimo sistemski pristop pri uvajanju novih oblik mobilnosti, da se prilagodijo tudi drugi načini funkcioniranja mest,« je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je prepričana da se bo projekt širil še naprej. Na sejmu je poleg okoljevarstvene in izobraževalne enote predstavljal tudi zabavo za obiskovalce, ki so se lahko preizkusili v testni električnih vozil BMW, VW in Renault in čudil preostale, ki so se presenečeni obračali za njimi, saj so avtomobili tako tihi, da so jih opazili še preden so jih zaslišali. Pomen energetike je bil predstavljen tudi pri mreži En svet, kjer v okviru Eko sklada podjetja lahko dobijo subvencijo za nakup električnih vozil. Na sejmu so lahko obiskovalci povprašali svetovalce o učinkoviti rabi energije – od obnovljivih virov, fasade do toplotnih črpalk. Ocenjujejo, da področje energetike zavzema vedno večji prostor zavedanja, saj v njihove svetovalnice, ki so razprostrte po celotni državi, prihaja vedno več ljudi.
Sejemsko dogajanje so poleg izvirne ponudbe na nekaterih razstavnih prostorih, zabavnih maskot, ki so otrokom delile bonbončke, odraslim pa pričarale nasmeške, simpatičnih hostes in očarljivih mladeničev, odgovornih za prodajo, popestrila tudi predavanja, delavnice do konference, tako za splošno kot tudi za strokovno javnost. Seveda niso manjkali predstavniki veleposlaništev domačih in tujih zbornic, skupaj z njimi pa so podjetniki in obiskovalci lahko prisluhnili tudi besedam podpredsednice hrvaške vlade dr. Martine Dalić. Namreč na sejmu so predstavili prvo državo partnerico – in to mesto je pripadalo Hrvaški. Proizvajalci so se predstavili v posebnem paviljonu, zaradi česar je že prvi dan na bilo opaziti predstavnike obeh držav iz gospodarske in politične sfere. Kljub nekaj dnevnemu dežju, ki je sledil, pa so bili organizatorji zadovoljni s približno 100.000 obiskovalci, kot je zadnji dan potrdil izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. Tudi hostese so bile nasmejane, saj so zadnje dni visoke pete zamenjale za udobnejšo obutev, razstavljavci pa so odobravajoče kimali nad sklenjenimi posli.
