Pogled na minula uspešna desetletja in napovedi za živahno prihodnost.
Trdi disk je star že 60 let. Bo počasi čas za upokojitev? Niti najmanj! Naprava, ki smo jo prvič srečali leta 1956 z imenom IBM 350, ostaja na področju shranjevanja podatkov nepogrešljiva. Velja priznati: Novinec, ki je tehtal tono in bil visok 172 cm, ni bil ravno eleganten, vseeno pa je veliko obetal. Podjetje IBM je ta prvi trdi disk na svetu predstavilo 4. septembra kot prvo poglavje dolge zgodbe o uspehu. Najprej ga sploh ni bilo mogoče kupiti: Na začetku je bil kot del računalnika IBM 305 na voljo samo za zakup za 3200 USD na mesec. Za dobavo paketa je bilo treba najeti tovorno letalo.
Načelo delovanja ostaja ves čas enako: Dejanski nosilec podatkov je kolut s površino, občutljivo na magnetno polje. Shranjevanje podatkov poteka z natančno določenim namagnetenjem površine. To počne tako imenovana zapisovalna glava, ki je nameščena tik nad vrtečim se kolutom, ki podatke za shranjevanje kodira s spreminjanjem namagnetenja zelo majhnih področij diska. Branje poteka z zaznavanjem tako namagnetenih vzorcev in dekodiranjem rezultata. Glava se v ta namen vrne na mesto (sled, angl. »track«), kjer so bili prvotno zapisani podatki, in počaka, dokler podatki zaradi vrtenja koluta ne prispejo pod glavo. Magnetni vzorec se zazna v obliki analognega signala, ki ga nato pretvorimo nazaj v digitalno informacijo.
Pred 60 leti so v podjetju IBM s to tehnologijo dosegli kapaciteto 5 MB. Trdi disk IBM 350 je vseboval 50 aluminijastih shranjevalnih kolutov premera 61 cm in 2 bralno-zapisovalni glavi. Koluti so se vrteli s 1200 vrtljaji na minuto, dostopni čas je znašal 600 ms.
Ta izum pa so naglo dramatično izboljšali. Velikost se je bistveno zmanjšala skupaj s porabo energije, hkrati pa se je povečala kapaciteta skupaj s hitrostmi zapisovanja in branja. Le nekaj let pozneje, leta 1962, so v podjetju IBM postavili nov mejnik: Model IBM 1301 s kapaciteto 25 MB, 20 aluminijastimi shranjevalnimi koluti in 1800 vrtljaji na minuto. Veliko razliko je prineslo povečanje števila bralno-zapisovalnih glav. Tukaj so bile nameščene na vsaki strani diska, kar je dostopni čas skrajšalo na 180 ms. Druga novost je bila, da je bila naprava poleg možnosti zakupa tudi naprodaj za 115.500 USD.
Na začetku je bilo podjetje IBM edini proizvajalec trdih diskov, a so se mu kmalu pridružila druga podjetja: leta 1963 Fujitsu, leta 1965 CDC, 1967. pa Toshiba, Hitachi in DEC. Ob prelomu tisočletja je bilo na trgu trdih diskov prisotnih tudi do 15 velikih dobaviteljev. Ta številka je zdaj padla zaradi prevzemov in prenehanja proizvodnje v nekaterih podjetjih. Trg trenutno oskrbujejo podjetja Western Digital, Seagate in Toshiba.
Podjetje Seagate je leta 1980 prav tako predstavilo trdi disk ST506 kapacitete 5 MB, ki pa je bil veliko manjši – to je bil prvi 5,25-palčni trdi disk na svetu. Ta velikost je ostala aktualna do sredine 90. let. Cena je znašala približno 1500 USD. Leta 1983 so v podjetju Rodime predstavili model RO352, ki je bil prvi 3,5-palčni trdi disk s kapaciteto 10 MB. Prvi 2,5-palčni trdi disk s kapaciteto 20 MB, model PrairieTek 220, so izdelali v podjetju PrairieTek leta 1988.
Do osemdesetih so bili trdi diski dragocena redkost, do konca desetletja pa so postali standardna oprema v številnih razširjenih osebnih računalnikih. Kapacitete so z novimi tehnologijami stalno rasle: Na začetku so bili megabajti, od sredine devetdesetih gigabajti, od leta 2008 pa govorimo že o terabajtih.
Mediji za shranjevanje podatkov – trdi disk je dopolnil 60 let!
RUTRONIK, elektronski gradbeni elementi,
Podružnica v Ljubljani
Motnica 5, 1236 Trzin, Slovenia
Tel. +386 1 561 09-80
