Tja vabijo znane trgovine in oprema (HW), ki jo ameriška podjetja, ne vem zakaj, tržijo le v zelo izbranih deželah, med njimi pogosto prav Slovenije ni. In navsezadnje smo elektroniki tudi ljudje, ki si radi ogledamo krajevne zanimivosti in stikamo za bolj posvetnimi stvarmi (kot so npr. oblačila ali obutev!), ki so tam čez, verjetno kar vse leto, prav smešno poceni. V precejšnji meri to velja tudi za elektroniko.
Ideja ni bila moja, je pa nastala že davno, povsem konkretno obliko je dobila kakšne tri mesece pred odhodom: NY za Božič in Novo leto. Danes mi je toliko bolj jasno, da za takšno potepanje onkraj Atlantika pet dni, kot ga ponuja tudi kaka priznana turistična agencija, še zdaleč ni dovolj. Moj del skupine je za obisk velemesta namenil 16 dni, preostala dva udeleženca ekspedicije pa sta na pot odrinila že teden prej. Zgodnja rezervacija pomeni ceno pod petimi stotaki za povratno letalsko karto iz Trsta. Toda tudi plačilo skoraj praviloma ni dovolj. Nerodno je, ko po dveh dnevih izveš, da so bile vozovnice že prodane, vsak dan bližje odhodu pa neusmiljeno viša startni vložek. Čeprav vsak izvede potovanje drugače, je umestno istočasno poskrbeti tudi za prenočišče. Približno toliko kot ho(s)tel, stane najem še kar spodobnega stanovanja (s kuhinjo). In če smo tako rekoč že tam, se splača rezervirati še karte za ogled vsaj enega muzikla na slavnem Broadwayu. Spletnih ocen za dobro odločitev ne manjka. Ker zna biti telefoniranje čez lužo precej zasoljeno, je pametno urediti tudi tozadevno gostovanje (npr. »tajnico« poslati na dopust). Med osebno prtljago ne sme manjkati tablica ali prenosnik, čeprav… WiFi ima večina trgovin, restavracij, muzejev.
L
etalo Alitalie do Rima je bilo skoraj prazno, kjer presedlamo na ameriško Delto (Codeshare let) in polno zasedbo sedežev. Po desetih urah, uro prej kot po urniku, nas posadka prepusti ameriški carini v Atlanti, ki pa je, razen elektronske obdelave določenih vzorcev telesa in potnega lista ter pričakovanega vprašanja o namenu obiska ZDA, več ali manj formalni sprehod do letala za NY (prtljaga jih ne zanima, verjetno jo vseeno nekje in nekako preverijo). Razen… razen, če osebni rentgenski pregled ne zazna kaj potencialno sumljivega. Zato je pametno na pladenj odložiti prav vse, tudi bankovce iz kakega notranjega žepa. V dobri uri po pristanku na La Guardia (NY ima v okolici kar tri velika letališča) nas je taksist (vozilo rumene barve) pripeljal pred stanovanje, kjer sta nas gostitelja sprejela z zimzelenim New York F. Sinatre in seveda večerjo. Postelje so nas sprejele že krepko po polnoči. Uro sem pomaknil nazaj za šest ur že v italijanskem zračnem prostoru, zato ne bo težko oceniti koliko časa smo bili na nogah (kogar to seveda zanima).
NEW YORK
2013_SE208_35
