AB tehnik d.o.o.
2018_266_17
Pa je le mogoče…
Evropske RoHS direktive v električni in elektronski opremi omejujejo uporabo svinca in drugih nevarnih snovi, kot so živo srebro, kadmij, šestvalentni krom in druge. Omenjene direktive določajo tudi izjeme, v katerih je uporaba svinca še vedno dovoljena. Prve brezsvinčene spajke so po svojih lastnostih in učinkovitosti zelo zaostajale za svinčenimi, kar je povzročalo ogromno težav. V zadnjih letih pa se je veliko spremenilo.
Svinec (Pb – latinsko plumbum) spada med strupene težke kovine in je nevaren ne le za okolje, temveč se akumulira v človeškem telesu, posebej v kosteh, zobeh in možganih ter povzroča nepopravljivo škodo zdravju. Zato je z RoHS direktivo njegova uporaba zelo zmanjšana oziroma v večini primerov popolnoma prepovedana. Pred letom 2006 se je svinec na široko uporabljal v spajkalnih materialih zaradi odličnih spajkalnih lastnosti, ki jih ta element daje spajkalni zlitini. Svinčena zlitina je odporna proti koroziji, ima visoko gostoto, je enostavna za uporabo in zagotavlja kakovosten spoj. Zaradi teh lastnosti se je spajka iz kositra in svinca (SnPb) več desetletij na široko uporabljala v proizvodnji po vsem svetu. Mnogi so se spraševali: “Ali bo sploh mogoče kakovostno spajkati brez svinca?”
Iskanje alternativ
Nova zakonodaja je proizvajalce spajkalnih materialov prisilila v iskanje novih rešitev in alternativ preizkušeni kositerno-svinčeni (SnPb) spajki. To pa je bilo vse prej kot lahko. Osnovna težava spajk brez svinca je pomanjkanje “mehke oziroma voljne” komponente. Zato se spajkalni spoji brez svinca po eni strani do določene obremenitve manj deformirajo, po drugi pa je pod obremenitvijo pojavnost mikro-razpok večja. Prav mikro-razpoke so eden izmed glavnih razlogov za poškodbe in nazadnje uničenje spajkalnih spojev.
Prva generacija ni upravičila pričakovanj
Zlitine brez svinca, ki so bile prve ponujene na trg po implementaciji RoHS direktive, torej prva generacija brezsvinčenih spajk, ni upravičila pričakovanj. Težave pri vrstah spajk, na primer SAC305 in SAC0307, so splošno znane. Po eni strani ne dosegajo lastnosti predhodno uporabljanih svinčenih spajk, po drugi pa so zaradi vsebnosti srebra zelo drage. Nove okoliščine so vplivale na cene srebra na trgu, saj se je vrednost srebra v nekaj letih skoraj potrojila. Lahko si predstavljamo, kakšen strošek ta sprememba predstavlja za velike porabnike spajkalnih materialov.
Nova generacija, nove priložnosti
Vsekakor je čas zlitin prve generacije, ko je bila zlitina SAC (kositer-srebro-baker) ocenjena kot edina primerna opcija, minil. Danes poznamo zlitine brez svinca, ki omogočajo enake lastnosti kot svinčene spajke oziroma jih celo prekašajo. Ena takih je SJM (Strong Joint Metal) serija spajk z lastnostmi, ki so se še pred nekaj leti zdele nekompatibilne. Kljub zelo nizki vsebnosti srebra (in posledično ugodnejši ceni) so SJM zlitine zelo zanesljive in zagotavljajo odlično odpornost na temperaturne spremembe ter natezno trdnost. S tem je bojazen o kakovosti spajkanja z zlitinami brez svinca ovržena, saj SJM serija spajk omogoča res kakovosten spoj.
V zadnjem času so mnogi uporabniki – med njimi tudi renomirani proizvajalci za avtomobilsko industrijo – prešli s SAC305 na SJM-03. SJM-03 (Sn0,3Ag0,7Cu2,0Bi). SJM-0,3 ima veliko možnosti, da postane nova standardna zlitina in naslednica SAC305.
Druga zlitina iz SJM serije – SJM-40 (Sn4,0Ag2,0Bi3,0Sb) je vrhunska spajka, ki se posebej dobro obnese pri ekstremnih spremembah temperature, saj ne prihaja do razpok in utrujenosti materiala tudi po izjemno visokem številu ciklov. Ta spajka ima nekoliko višjo vsebnostjo srebra.
Prihodnost skozi razvoj in inovacije
Izboljšave, ki so bile dosežene na področju spajk brez svinca in zlitin z nizko vsebnostjo srebra, so rezultat intenzivnih raziskav in novih, inovativnih pristopov. Veliko vlogo v teh raziskavah ima bizmut (Bi). Bizmut je šibka kovina in spada v skupino manj strupenih težkih kovin. V smislu elastičnosti in strižne napetosti niso zlitine z bizmutom nič slabše od svinčenih zlitin. Prednosti, ki jih omogoča uporaba bizmuta, je najlažje razumeti s pomočjo mrežnega modela atomov. Med strjevanjem se atomi premikajo in spreminjajo svoj položaj v “mreži”, kar sčasoma vodi do pojava razpok. Bizmut pa preprečuje dislokacijo atomov in s tem pojav razpok. Druga prednost bizmuta je njegovo nizko tališče, ki odpira nove priložnosti, še posebej za temperaturno občutljive komponente. Lahko bi rekli, da je v sodobnem času bizmut primeren nadomestek svinca.
Katera zlitina brez svinca najbolje ustreza mojim potrebam?
Uporabniki se nazadnje vedno soočijo z vprašanjem: katera od zlitin brez svinca je najprimernejša zame in moje aplikacije? Izbira produktov je zelo velika. Torej, kako naj se pravilno odločimo? Najboljša odločitev je osebni posvet s kompetentnim strokovnjakom s strani proizvajalca oziroma dobavitelja. Le na osebnem sestanku je mogoče prediskutirati vse zahteve glede spajkanja, natančno določiti vse detajle in najti ustrezno rešitev. Zato za več informacij ali za dogovor za osebni sestanek, pokličite: 05 9040 258 ali se povežite z nami na info@abtehnik.si.
Almitov razvojni oddelek
Almit je eden večjih proizvajalcev spajkalnih materialov širom po svetu, ima izredno močan razvojni oddelek in postavlja na trg nove standarde s svojimi inovativnimi produkti, kot je na primer KR-19RMA spajka, ki jo uporablja NASA pri konstrukciji vesoljskih plovil.
