SKYLABS
Redni bralci naše revije pa se bodo spomnili, da je prof. Kramberger tudi imel zanimivo predavanje o TRISAT-R satelitu v okviru RIS2022 predavanja. Tokrat pa si preberite zanimiv članek o satelitu TRISAT-R.
Evropska vesoljska agencija (ESA) sliko Zemlje iz 6000 km oddaljenega satelita TRISAT-R izbrala za objavo na svoji spletni strani kot »Technology image of the week«.
Satelit TRISAT-R neprekinjeno leti skozi osrčje ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu, ki je eno izmed sevalno najzahtevnejših okolij v vesolju. Misija je z več programskimi posodobitvami, ki so se izvedle v orbiti, dosegla stabilno delovanje. Posledično satelit dnevno zagotavlja uporabne podatke o sevanju iz instrumentov na krovu satelita, ki so jih zagotovili SkyLabs, CERN in ESA. Misija TRISAT-R s svojim več kot 16 mesečnim uspešnim delovanjem v sevalno najzahtevnejšem okolju prikazuje, kako je mogoče uporabiti izjemno miniaturno in energijsko učinkovito tehnologijo v obliki stroškovno učinkovitih nano-sond za spremljanje okolja v realnem času. Podatki lahko služijo za aplikacije, kot je spremljanje vesoljskega vremena, kar nam odpira povsem nov pogled, ki presega tradicionalno oddaljeno opazovanje Zemlje.
»Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita TRISAT-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 km, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje,« pove dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs.
»Na krovu satelita sta dve miniaturni kameri, ki služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja, za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov. Medtem, ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje ‹učinka črnega sonca› (ang. Black Sun Effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja,« pojasnjuje dr. Iztok Kramberger in nadalje doda, da je fotografija izjemno nizke ločljivosti, saj miniaturne kamere niso namenjene slikanju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje, obenem pa satelit za svoje usmerjanje uporablja zgolj nizko energijsko aktivno krmiljenje magnetnega momenta in posledično je težko doseči boljše usmerjanje.
»Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite.
Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano pol-prevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih,« zaključi dr. Iztok Kramberger in doda: »Z ustvarjanjem novih prebojnih tehnologij in tehnološkega razvoja ter ohranjanjem znanja v Sloveniji, zagotavljamo trajnostni razvoj tako z znanstvenega, izobraževalnega kot gospodarskega vidika.«
Povezava do objave na spletni strani Evropske vesoljske agencije:
https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2023/11/Earth_through_a_2-mm_lens
