Pre­de­la­va ak­tiv­ne so­bne TV an­te­ne

Od­kar smo pre­šli na di­gi­tal­no obli­ko pre­no­sa sig­na­la TV pro­gra­mov, po­sta­ja­jo spet za­ni­mi­ve so­bne TV an­te­ne. V ana­log­ni do­bi smo se lah­ko pre­pri­ča­li, da tak­šna an­te­na tež­ko za­go­to­vi ka­ko­vo­sten spre­jem TV sig­na­la. Če pa smo bi­li v tak­šno re­ši­tev pri­si­lje­ni, so bi­li »du­ho­vi« in dru­ga po­pa­če­nja sli­ke re­den gost na na­ših ekra­nih.

Ker pa je di­gi­tal­ni spre­jem do­kaj imun na re­flek­si­je, po­sta­ja so­bna an­te­na na ob­mo­čjih z moč­nej­šim in sta­bil­nim sig­na­lom spet za­ni­mi­va al­ter­na­ti­va. In res, po­nud­ba tak­šnih an­ten je na tr­ži­šču ve­li­ka, ce­ne pa se gib­lje­jo od ne­kaj Evrov pa do ne­kje okrog sto EUR.

Naj­e­no­stav­nej­ša so­bna an­te­na je na­va­den kos ži­ce, ki v ko­mer­ci­al­ni iz­ved­bi po­sta­ne »pa­li­či­ca« dol­ži­ne ne­kaj cm s pri­mer­nim pod­no­žjem in pri­ključ­nim ka­blom. Brez vgra­je­ne­ga oja­če­val­ni­ka bo tak­šna an­te­na omo­go­ča­la spre­jem le, če se na­ha­ja­mo v ob­mo­čju ze­lo moč­ne­ga sig­na­la. Ak­tiv­ne so­bne an­te­ne, ki lah­ko z vgra­je­ni­mi oja­če­val­ni­ki do­se­že­jo tu­di fan­ta­stič­nih 40 dB, so na pr­vi po­gled bo­ljša re­ši­tev, saj da­je­jo upa­nje za mož­nost ka­ko­vo­stne­ga spre­je­ma tu­di na po­dro­čjih s šib­kej­šim sig­na­lom. V vsa­ki bo­lje za­lo­že­ni spe­ci­a­li­zi­ra­ni tr­go­vi­ni nas s po­lic va­bi ce­la pa­le­ta raz­lič­nih mo­de­lov tak­šnih »di­gi­tal­nih« an­ten, ki so po­go­sto tu­di ze­lo ne­na­va­dnih oblik (sli­ka 1). Gle­de na nji­ho­ve di­men­zi­je bi v no­tra­njost ve­či­ne tak­šnih iz­del­kov tež­ko vgra­di­li ce­lo či­sto na­va­den UHF di­pol, ta­ko da o po­mem­bnej­ših ka­rak­te­ri­sti­kah an­te­ne, kot sta na pri­mer pa­siv­no oja­če­nje in usmer­je­nost, tu sploh ne mo­re­mo go­vo­ri­ti. Z dru­gi­mi be­se­da­mi – ce­lot­no oja­če­nje sig­na­la pri­na­ša oja­če­val­nik, za­to bo­do sku­paj s sig­na­lom v ena­ki me­ri oja­če­ne tu­di mot­nje ki jih pov­zro­ča­jo go­spo­dinj­ski apa­ra­ti, mo­bil­ni te­le­fo­ni ali kak­šni dru­gi vi­ri. Ven­dar spet ne mo­re­mo vses­plo­šno tr­di­ti, da so­bne »di­gi­tal­ne« an­te­ne (vsaj v do­lo­če­nih oko­li­šči­nah) ne mo­re­jo za­go­tav­lja­ti sta­bil­ne­ga spre­je­ma.

Na sli­ki 2 je pri­ka­za­na fo­to­gra­fi­ja 15-20 let sta­re El­ra­do­ve so­bne an­te­ne, na ka­te­ri se je že več let na­bi­ral prah. Po­do­bne an­te­ne še da­nes po­nu­ja­jo In­glar, Is­kra TE­LA in dru­gi pro­iz­va­jal­ci. Od an­ten s sli­ke 1 se ta an­te­na raz­li­ku­je po tem, da ima dva di­po­la in mre­ža­sti re­flek­tor, ki ji za­go­tav­lja ne­ko pa­siv­no oja­če­nje in iz­bo­ljšu­je usmer­je­nost. Po­ve­za­na z DVB-T spre­jem­ni­kom in pri­klju­če­na na omrež­no na­pe­tost je mo­ja sta­ra »El­rad­ka« omo­go­ča­la sta­bi­len spre­jem sig­na­la lo­kal­ne­ga od­daj­ni­ka. Za­to sem se odlo­čil, da ma­lo po­ku­kam v nje­no no­tra­njost in jo pre­de­lam v pra­vo so­bno »di­gi­tal­no« an­te­no.

Opom­ba: Mno­ge so­bne in zu­na­nje an­te­ne da­nes kra­si na­ziv »di­gi­tal­na«. Se­ve­da gre le za mar­ke­tin­ški trik, s ka­te­rim že­li­jo pro­iz­va­jal­ci pri­teg­ni­ti po­ten­ci­al­ne­ga kup­ca. Ni na­mreč na­či­na, s ka­te­rim bi bi­la ne­ka an­te­na op­ti­mi­zi­ra­na prav za spre­jem di­gi­tal­ne­ga sig­na­la. Res pa je, da so mno­ge so­do­bne an­te­ne pri­la­go­je­na DVB-T spre­jem­ni­kom ta­ko, da se na­pa­ja­jo kar prek an­ten­ske­ga ka­bla di­rek­tno iz sa­me­ga spre­jem­ni­ka. DVB-T spre­jem­ni­ki stan­dar­dno po­nu­ja­jo na­pa­ja­nje an­te­ne z na­pe­tos­tjo 5V, za­to bo pre­de­la­va so­bne an­te­ne v tem član­ku te­kla pred­vsem v sme­ri spre­memb na vgra­je­nem oja­če­val­ni­ku, ki je v »ori­gi­nal­ni iz­ved­bi« na­pa­ja­no z eno­smer­no na­pe­tos­tjo 16 V, ki smo jo do­bi­li iz omre­žja prek vgra­je­ne­ga usmer­ni­ka.

Ma­lo po­e­no­stav­lje­na she­ma dvo­sto­penj­ske­ga oja­če­val­ni­ka, ki je vgra­jen v an­te­no, lah­ko vi­di­mo na sli­ki 3. Sig­nal pri­ha­ja z UHF an­te­ne prek vi­so­ko­pre­pu­stne­ga fil­tra VP1 na ba­zo tran­zi­stor­ja T1, ki ima v na­šem pri­me­ru vlo­go spre­men­lji­ve­ga sla­bil­ni­ka. Na­pa­jal­na na­pe­tost tran­zi­stor­ja T1 je do­lo­če­na s po­lo­ža­jem dr­sni­ka po­ten­ci­o­me­tra R4 in je lah­ko v ob­mo­čju med 0 in 13 V. Naj­ve­čje oja­če­nje ima tran­zi­stor T1 pri naj­vi­šji na­pa­jal­ni na­pe­to­sti, ven­dar je to za­ra­di maj­hne vre­dno­sti ko­lek­tor­ske­ga upo­ra R3 ko­maj kak­šen dB. Z zma­njša­njem na­pa­jal­ne na­pe­to­sti zač­ne T1 opaz­no du­ši­ti vho­dni sig­nal. K oja­če­nju oja­če­val­ni­ka ta­ko naj­več pri­spe­va tran­zi­stor T2, h ka­te­re­mu do­va­ja­mo dva sig­na­la:

VP2 UHF sig­nal s ko­lek­tor­ja T1 prek vi­so­ko­pre­pu­stne­ga fil­tra VP2 in VHF sig­nal s te­le­skop­ske (pa­li­ča­ste) an­te­ne prek niz­ko­pre­pu­stne­ga fil­tra NP1.

Celotni članek

Pre­de­la­va ak­tiv­ne so­bne TV an­te­ne

2012_SE199_53