Na razstavnem prostoru Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS na 47. MOS so predstavljali največji dosežek vesoljske tehnologije pri nas – nanosatelit 3-SAT. »Prepričani smo in dokazujemo z izključno slovenskim znanjem, da znamo vesoljsko tehnologijo zmanjšati,« je o projektu povedal strokovnjak s področja vesoljske tehnologije dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI).
Nanosatelit 3-sat
Nanosatelit v sodelovanju s slovenskimi podjetji, predvsem visokotehnološkim podjetjem SkyLabs, in pod okriljem Evropske vesoljne agencije, pripravlja skupaj s sodelavci na FERI. Projekt je nadaljevanje vesoljskega projekta iz leta 2009, ki so ga pripravljali s tujimi partnerji, kar se je izkazalo za neuspešno, zato so energijo in zaupanje v slovensko znanje usmerili v projekt 3-SAT. Nanosatelit, kot ga uradno imenuje tudi Evropska vesoljska agencija, je primer, da gre svet tudi v vesoljski tehnologiji v majhne dimenzije.
Satelit, ki si ga lahko obiskovalci na razstavnem prostoru v času MOS ogledajo v živo, po svoji funkcionalnosti tekmuje s satelitom reda 10-krat večje teže. Predstavljen satelit tehta 4 kg, evropska vesoljska tehnologija pa gradi satelite z enakimi lastnostmi s težo 40 kg.
Kramberger je kot glavne tri prednosti nanosatelita izpostavil zmanjšane stroške izstrelitve, manj potrebnega materiala, kar omogoča energijsko učinkovita elektronika z manjšo porabo, in slovensko znanje, ki ustvarja ta projekt.
Razstavljen nanosatelit 3-SAT na razstavnem prostoru odbora za znanost in tehnologijo pri OZS
Kljub temu, da je znanje in razvijanje nanosatelita zgolj slovensko, to v celoti ne velja za proizvodnjo. Pri proizvodnji slovenska podjetja sicer sodelujejo, vendar so deli proizvodnje, ki jih slovenski ponudniki ne nudijo. Kot pojasnjuje Kramberger, za projekt niso mogli priskrbeti slovenskih ponudnikov optike in slikovnih senzorjev za kamero, ki je vgrajena v satelit. Zato meni, da je v vesoljski tehnologiji še veliko priložnosti za realni sektor: »Sodelovanje v segmentu vesolja je veliko. Vesolje prihaja, v tem segmentu je veliko priložnosti, kar znajo dobro izkoriščati v Ameriki.«
Stroški razvoja 3-SAT-a se po Krambergerjevi oceni gibljejo okoli milijon evrov. Največ denarja so za razvoj dobili od tega, kar z laboratorijem ustvarijo na trgu, in podjetij. Ker je Evropska vesoljska agencija prepoznala izjemne priložnosti projekta, so tik pred podpisom pogodbe o sofinanciranju. V nadaljevanju bodo iskali sponzorje za izstrelitev, ki jo dr. Kramberger napoveduje konec leta 2016 ali v začetku 2017. Najprej bi se radi priključili poskusnemu letu rakete Vega, kasneje pa bi nanosatelit izstrelili sami. Stroški te so 300.000 evrov, kar je veliko manj kot stroški izstrelitve večjih satelitov (100-kilogramskih), ki lahko narastejo na več kot milijon evrov.
»Glavna funkcija nanosatelita bo oddaljeno opazovanje zemlje, v vidnem in globokem infrardečem spektru. V praksi to pomeni ločevanje vegetacije, zaznavanje poplav, požarov. Tako bi lahko 4-krat dnevno prejemali podatke, ki bi koristili ministrstvu za kmetijstvo,« je namen nanosatelita obrazložil dr. Kramberger.
Priložnosti v proizvodnji vesoljske tehnologije za slovensko gospodarstvo
Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS
2014_SE224_6
