Malce starejši bralci naše revije se dobro spomnijo razcveta radioamaterstva v Sloveniji, še posebej v času, ko je bil radioamatersko aktiven Matjaž Vidmar. Takrat so bili časi, ko so nam tujci – ki so se znašli v osipu svojega članstva, zastavljali vprašanja, kako nam to uspeva? Kako tudi ne, ko pa je slovensko radioamaterstvo imelo gonilo – Matjaža.
Danes pa smo v večini radioklubov soočeni z majhnim prilivom mladih radioamaterjev. Menda v Italiji raste število radioamaterjev, ki so starejši od 50 let. Razlaga za to situacijo je nekako logična: te radioamaterji so si našli službe in si uredili življenje, zdaj pa je prišel čas za hobije. Iz tega bi sledilo, da je radioamaterstvo res še rezervirano za »old-boyse«.
Nove tehnologije v radioamaterstvu
Kot sem zapisal v 1. delu te serije člankov pripadam generaciji, ki je naredila radioamaterski izpit davnega leta 1986. Takrat sem naredil vmesnik za RTTY, ki sem ga priklopil na Commodore-64 (ki je še vedno v kleti) in ga priklopil na svojo Kenwood TS-820S postajo.
Lahko si ogledate podoben vmesnik na sliki 1 italijanskega radioamaterja, moj vmesnik je končal nekje v kupu elektronike v kleti. Vmesnik je imel vgrajene NE567 tonske dekoderje (mimogrede, odlični čipi), ki so izsejali RTTY tone in hkrati poskrbel, da je signale povezal na paralelni port Commodore-64 računalnika. Vse skupaj je zadovoljivo delalo in nekje bi se še našle QSL kartice iz tistih časov, vendar pa tak vmesnik (in Commodore-64) res nista krik današnje sodobne tehnologije.
Če ste prebrali 1. del te serije člankov ste zasledili, da sem lani pričel graditi mcHF SDR transiver. Lepota odprtokodnih projektov je v tem, da skupnost poskrbi za razvoj tako HW kot tudi SW. V primeru M0NKA transiverja je skupina nemških radioamaterjev prevzela pobudo pri pisanju programske opreme in tako dobesedno vsak dan dobimo novo verzijo programa. Seveda je pri obilici teh verzij še ogromno manjših (pa tudi večjih) napak, ki jih je treba popraviti, pa vendar je napredek zelo hiter. Tako so nemški programerji pred kratkim naredili podporo za avdio preko USB. Kaj to pomeni? Transiver mcHF ima seveda vhod za mikrofon iz izhod za zvočnik. Preko teh dveh konektorjev s pomočjo dveh avdio kablov povežem mcHF na PC, kjer teče program za digitalne komunikacije. Pri meni je ta program Ham Radio Deluxe, ki je pravzaprav skupek programov, v katerem se nahaja Digital Monitor, ki dekodira množico digitalnih modulacij, kot so BPSK, RTTY (tudi CW) in še ostale. DM program je povezan s programom za vodenje zvez (Logbook), ki avtomatično zapiše čas, vrsto modulacije in frekvenco. Seveda frekvenco zapiše samo pod pogojem, da je postaja, ki jo uporabljate, povezana na PC. Temu v radioamaterstvu pravijo CAT kontrola (Computer-Assisted Translation – računalniško podprta pretvorba), ki je v bistvo dvosmerna povezava med PC-jem in radijsko postajo. Preko CAT lahko PC nadzira in krmili radijsko postajo, vsakršno ročno spreminjanje parametrov na postaji pa se vidi tudi na PC-ju.
Skratka CAT poskrbi za to, da je PC povezan s postajo. Pri starejših postajah je bil CAT povezan na paralelni port PCja, novejše postaje (med njimi tudi mcHF) pa za povezavo uporabljajo USB.
Radioamaterstvo v vzponu ali zgolj hobi »old boysov«? (2)
2016_SE240_58
