Vmesniki za zaslone na dotik in čelne plošče so hitro prevzeli položaj najpogosteje uporabljene vhodne enote na različnih področjih uporabe, kar lahko v veliki meri pripišemo uspehu prenosnih izdelkov, kot sta Applova iPhone in iPad
Vmesniki za zaznavanje dotika imajo dolgo zgodovino, preden je prišla v sedanjo fazo, ko so splošno sprejeti na področju potrošniške elektronike. Skozi leta je bilo v ta namen uporabljenih veliko različnih tehnologij zaznavanja in pri tem izzivu uporabljena velika mera iznajdljivosti. Današnjo eksplozivno rast števila izdelkov, ki uporabljajo tehnologijo zaznavanja dotika, je pripeljala do ponovne analize potrošniških proizvodov, saj celo sami potrošniki priznavajo bistveno premoč kapacitivne pred uporovno tehnologijo.
Kapacitivno zaznavanje dotika ima veliko prednosti: ima nizko porabo, je poceni, preprosto za uporabo, mehansko zanesljivo in omogoča oblikovalcem veliko svobode pri zunanjem videzu, postavitvi gumbov, drsnikov ter drugih oblik nadzora, ki so v današnjem času vsepovsod prisotni. Dejstvo je, da je oblikovalcem na voljo cel kup rešitev kapacitivnega zaznavanja dotika, ki se med sabo razlikujejo v podrobnostih uporabljene tehnike, ki pa je dovolj različna, da lahko proizvajalci pravice nad njimi zaščitijo s patenti.
V vseh primerih pa narava kapacitivnega zaznavanja z električnim poljem še vedno postavlja nekatere omejitve, ne glede na podrobnosti izvedbe. Standardni sistemi kapacitivnega zaznavanja dotika običajno ne delujejo skozi kovino in za to tehniko je potrebna posebna programska oprema – za obdelavo efektov, podatkov s senzorja ter da se ohrani delovanje v hrupnih okoljih z motnjami. Še zdaleč ne gre za neko preprosto zaznavanje, ko se vmesnik skupaj s senzorji nahaja izven varnih okvirov in v kontekstu zahtevnih aplikacij, ki delujejo v industrijskem krmiljenju ali medicini. Nekatere druge omejitve kapacitivnih tehnologije vključujejo omejeno sposobnost pravilnega zaznavanja dotika v prisotnosti vode in drugih onesnaževalcev, ali prek rokavic (posebno težke zaščitne rokavice). Dejstvo je tudi, da je lokacija gumba zasnovana le grafično, s tem pa nastane problem za slabovidne uporabnike, ki uporabljajo Braillovo pisavo.
Odkrivanje upogiba plošče
Nova tehnika, ki prilagaja dokazano preverjena vezja za zaznavanje dotika z novo, preprosto fizično konstrukcijo gradnje, premaga vse te omejitve, ne da bi pri tem ogrožali porabo energije ali žrtvovali preprosto oblikovanje. Z uporabo Metal Over Cap sistema je vezje varno skrito za ploščo, ki je običajno tudi čelna plošča samega izdelka. Kljub temu še vedno ohrani občutljivost na dotik in imunost na motnje z detekcijo lažnih dotikov.
V tradicionalnem sistemu kapacitivnega zaznavanja dotika uporabnik spremeni vrednost kapacitivnosti, ko se s prsti približa senzorju – kondenzatorju. Prst uporabnika postane del kondenzatorja za zaznavanje, ki deluje bodisi kot druga plošča kondenzatorja ali pa le spremeni dielektrične lastnosti okoli obstoječe dvojne plošče kondenzatorja. Spremembo vrednosti lahko zaznajo vezja z različnimi tehnikami. Ena izmed osnovnih tehnik je sprememba frekvence oscilatorja s spremembo kapacitivnosti kondenzatorja, s katerim zaznavamo dotik. Seveda mora biti izmerjena vrednost razlike frekvenc dovolj velika, da jo lahko izmerimo in je rezultat zanesljiv.
Zaznavanje dotika s preusmeritvijo; kapacitivno zaznavanje dotika na kovinski čelni plošči
