V članku bomo podrobneje pogledali omrežno fotonapetostno elektrarno. V dosedanjih člankih smo ubrali široki pogled na fotovoltaiko, v današnjem nadaljevanju pa se bomo osredotočili na en primer komponent, ki jih potrebujemo za izgradnjo omrežne izvedbe.
Poudarek bomo dali bistvenemu elementu, ki nam pretvori pridobljeno enosmerno električno energijo iz fotonapetostnih modulov v izmenično električno energijo, ki jo lahko preko merilnika prodajamo v NN električno omrežje. Govora je seveda o razsmerniku. Omenili bomo še izgube na vodnikih, ki jih želimo zmanjšati na minimum, da dobimo optimalno proizvodnjo sistema.
Na sliki 1 vidimo blokovno shemo omrežne fotonapetostne elektrarne. V bloku 1 imamo PV generator. O modulih smo že veliko povedali. Ogromno podatkov je možno najti tudi na spletu. Podrobneje bomo pogledali blok 2, torej razsmernik.
Opisal bom primer razsmernika SMA. V Sloveniji na področju fotonapetostne tehnike pogosto srečamo komponente omenjenega proizvajalca. V pomoč nam je lahko spletna stran http://www.sma.de. Na omenjeni strani najdete podatke, programsko opremo za načrtovanje … Slika 2 prikazuje zunanjost SMA razsmernika Sunny Boy 1700, na sliki 3 pa vidimo, kaj se nahaja v notranjosti.
V bistvu imamo stikalno napravo, ki enosmerno vhodno napetost iz fotonapetostnih modulov optimalno izkoristi, saj nenehno prilagaja obremenitev. Govorimo o MPPT –
Maximum Power Point Tracking – sledenje maksimalni moči. Na sliki 4 imamo karakteristiko fotonapetostnega modula. Največjo moč lahko oddaja (in mi na razsmerniku odvzemamo) v kolenu I-U karakteristike. Iz tega razloga stikalna naprava sledi maksimalni moči, kajti karakteristika se nenehno spreminja, saj se spreminjajo vremenski pogoji (osvetljenost). Danes razvojni inženirji med drugim razmišljajo v smeri, da bi na vsak modul posebej vgradili sledenje maksimalni moči in bi tako iz vsakega modula že dobili maksimalno moč. Nekateri moduli imajo to že vgrajeno.
Nadzor fotovoltaične elektrarne na daljavo (4)
