Internetni radio po petnajstih letih postaja resen tekmec prizemni radiodifuziji. Omogoča globalno poslušanje preko 10.000 programov, medtem ko je analogna kot digitalna prizemna radiodifuzija omejena le na posamezne države ali samo regije. Pri zvokovnem signalu s 128 kb/s zagotavlja večjo kakovost reprodukcije kot radiodifuzija. Samostojni sprejemniki za internetni radio izpodrivajo računalnike kot sprejemnike, se priključijo na splet z brezžično zvezo Wi-Fi in s tem omogočajo mobilnost po hiši ter prijazno izbiranje programov poslušalcu s primerno programsko opremo.
Radio je bil zagotovo prvi veliki dosežek na osnovi razvoja vakuumskih elektronk v začetku prejšnjega stoletja. Z njim smo dobili brezžični prenos zvokovnih signalov od zemeljskih radijskih oddajnikov do radijskih sprejemnikov pri poslušalcih. Kljub ogromnemu tehnološkemu napredku elektronike in komunikacij v preteklem stoletju, se je radijski prenos zelo malo spreminjal. Ločimo dve obdobji; v prvem, od 1920 do 1950, je veljal standard z amplitudno modulacijo (ponekod še sedaj oddajajo programe v tem postopku – tudi pri nas). Drugo obdobje se začne po letu 1950, ko se uporablja standard s frekvenčno modulacijo radijskega signala FM, ki zagotavlja kar dobro kakovost zvoka. Hitro se je uveljavil in kot izgleda, bo deloval še do leta 2020. To radijsko dejavnost, ki temelji na oddajnikih na zemlji, imenujemo prizemna radiodifuzija in jo sestavlja ogromno število oddajnikov in sprejemnikov. Pri povprečju zagotovo dobimo več kot dva sprejemnika na prebivalca sveta.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo veliko prizadevanj za modernizacijo radiodifuzije. Predlagan evropski projekt digitalnega radia DAB, ki naj bi nadomestil klasični FM radio, je po desetih letih uvajanja uspešen le v Veliki Britaniji. Drugje bo potrebno mogoče še eno takšno obdobje za popolno uveljavitev. Želja po popolni nadomestitvi sedanje prizemne radiodifuzije z nekim novim sistemom je vprašljiva zaradi mnogih zelo različnih interesov državnih inštitucij in zasebnih investitorjev. Poleg omenjenega sistema DAB lahko pričakujemo več samostojnih sistemov s podobnimi lastnostmi za poslušalce, kjer bo prenos signalov zagotovljen z oddajniki s satelitov, po svetovnem spletu in celo preko splošnih brezžičnih omrežjih vrste WiMax. Prva dva primera, ki že nastopata kot tekmeca prizemni radiodifuziji, sta satelitski in spletni radio. Če je prizemna radiodifuzija še močno znotraj javnih inštitucij, bo večina novih sistemov zasebnih ali javno-zasebnih.
Pred vami je prvi del sestavka, v katerem bomo obravnavali internetni radio in njegov prehod v večsistemski radio. V drugem delu bo sledila primerjava internetnega radia s sodobno prizemno in satelitsko radiodifuzijo. Ugotovili bomo kar precej prednosti internetnega radia, ki obetajo uspešen razvoj.
Internetni radio (1)
