Z uvedbo oddajanja digitalnega zemeljskega signala za sprejem televizijskih programov smo vsi pričakovali popolno sliko na zaslonih svojih sprejemnikov. Praksa je žal pokazala, da se tudi pri sprejemu digitalnih signalov soočamo z različnimi težavami. Opisal bom tiste, na katere sam naletel pri postavljanju anten na svoji sprejemni lokaciji. Oddajniki so v vašem primeru drugačni, prav tako kanali, težave pa bodo podobne. Morda vam bodo moje izkušnje pomagale!
Nekaj v smislu »Zlezite že s strehe in postanite del digitalne dobe!«, je bil propagandni slogan Vlade Republike Hrvaške, ko je pred dvema ali tremi leti začela oglaševati prehod na digitalno zemeljsko oddajanje televizijskih programov (DVB-T). Danes je postopek digitalizacije na Hrvaškem v polnem zamahu:
- imamo dva nacionalna multipleksa (A in B),
- regionalni multipleks D bi moral biti popolnoma nared od pomladi 2011. (trenutno je v poskusni fazi in ima omejeno pokrivanje),
- ostali so le redki »analogni otoki«, ki pokrivajo področja kritičnega sprejema.
Podobno se dogaja tudi v Sloveniji. Ali ni prav zdaj pravi trenutek, da objavimo prve izkušnje o sprejemu digitalnih zemeljskih signalov? Na začetku moramo najprej podčrtati: propagandni slogan na sliki 1, ki bi moral predstavljati to, da so težave z nastavljanjem anten končno za nami (a je mnogim dal napačno predstavo, da za kvaliteten sprejem televizijskih programov anten sploh ne bomo potrebovali), je res zgrešen… Razen v tistih primerih, kadar živite v območju, ki je izrazito dobro pokrito s signalom kakšnega bližnjega oddajnika, imate ustrezno anteno, ki je prav usmerjena in imate kvalitetno izvedeno celotni inštalacijo, kar so najpomembnejši dejavniki za stabilen sprejem. Če pa želite sprejemati signale, ki prihajajo iz različnih smeri in od bolj oddaljenih oddajnikov, boste za postavljanje anten potrebovali pomoč zelo dobrega mojstra s kvalitetno opremo. Ali pa – če to počnete sami iz hobija – veliko, veliko potrpljenja.
Postavljanje anten za DVB-T sprejem
2011_SE184_29
