Kdor opravlja terenska dela, zna ceniti počivališča s sodobnimi sanitarijami: tik pred dogovorjeno obveznostjo se še ustavite, osvežite, potem pa … ni toaletnega papirja … ni mila … nikjer nobenih brisač, le popolnoma natrpan koš za smeti. Včasih so za red in čistočo skrbele čistilke, danes pa se tudi tukaj varčuje z osebjem, obiskovalec pa mora povleči listek, da lahko vstopi v sanitarije. A nove brezžične tehnologije na srečo odpirajo možnosti za izboljšave.
Prazni podajalniki brisač ne povzročajo nevšečnosti le preobremenjenim menedžerjem z mokrimi rokami, ampak tudi dobaviteljem brisač. Ti bi namreč lahko prodali več, če avtomati ne bi tako dolgo ostajali prazni. Aktualni podajalniki sicer lahko sprejmejo dve roli brisač in ju samodejno vodijo do odprtine, vendar je težko oceniti, za koliko časa bosta roli zadostovali. Kar se pri avtomatih s pijačami in prigrizki že izvaja, bi lahko bilo zanimivo tudi za oskrbo s higienskimi izdelki: stanje polnosti vsakega posameznega avtomata prikličemo preko interneta, ko doseže železno rezervo, pa sistem dobavitelju samodejno pošlje SMS-sporočilo ali e-pošto. Če avtomat s pijačo pogosto stoji sam v pisarniški kuhinji, so podajalniki brisač večinoma v družbi dozirnikov mila, podajalnikov toaletnega papirja in avtomatov za osvežilce prostora ter, upajmo, tudi avtomatov s kondomi. Oprema teh naprav z brezžičnim omrežjem za nadzor stanja polnosti in za polnjenje, ki ustreza potrebam, bi se dobavitelju torej nesporno 
izplačala.
Napačna ocena infrastrukture
Ob razmisleku, kako bi lahko takšno omrežje uresničili, se poraja misel, da bi uporabili obstoječa brezžična lokalna omrežja (WLAN). Toda ta večinoma upravljajo IT podjetja, ki gradijo predvsem na dostopnosti, pri čemer največjo prednost dajejo povezavi plačilnega sistema, mrežnih tiskalnikov in šefovega prenosnika. Dodatni naročniki omrežja, posebno tisti, na katere sistemski integrator nima vpliva, ogrožajo stabilnost in zmožnost pretoka podatkov preko brezžičnega lokalnega omrežja in so zato nezaželeni. Poleg tega so omrežja kodirana, dodatne naročnike pa lahko sprejemajo le administratorji. Zato izdelovalci avtomatov s pijačami stavijo na tehniko GSM. To pomeni, da uporabljajo mobilna omrežja, pri čemer je vsak posamezni avtomat dostopen preko lastnega IP-naslova na internetu. A cena za to je precej visoka: GSM-moduli so razmeroma dragi sestavni deli, poleg tega so potrebne obsežne certifikacije in SIM-kartice, da ne govorimo o ustrezni pogodbi z mobilnim operaterjem za vsak avtomat. Takšni stroški se za podajalnik brisač ne bi izplačali.
Oskrba in servis toaletnih prostorov v letu 2011
2011_SE189_22
