Natisniti 200 številk revije za elektroniko in avtomatizacijo na trgu, kot je Slovenija, ni ravno mačji kašelj. Ni problem delati neko revijo, kjer ima založnik veliko zaledje oglaševalcev in ciljnih bralcev, da ne omenjam avtorjev. Poglejmo na primer večje revije, ki jih izdajajo v državah z več 10 milijoni prebivalcev. Na takšnem trgu imajo oglaševalci svoj interes in preko medija plasirajo članke svojim kupcem. Prav tako v tako velikem trgu ni težko najti avtorje člankov oziroma ponavadi je celo tako, da si avtorji želijo publicitete v mediju, ki je razširjen med nekaj 10 milijoni prebivalcev.
V Sloveniji je seveda situacija drugačna. Zaradi majhnosti so veliki proizvajalci prisiljeni svoje proizvode prodajati v tujino in jim torej slovenski trg ne predstavlja praktično nič. Zato tudi niso pripravljeni trošiti marketinškega denarja na nepomembnem trgu. Podobno je z avtorji, saj že statistično gledano manjši »bazen« pomeni »manj rib«, kar pomeni manj strokovnjakov, ki so sposobni napisati ustrezen članek.
V tem »majhnem bazenu« je torej nastajala revija Svet elektronike in vseh teh 200 številk. Pričelo se je daljnega leta 1994, ko junija izide prva številka.
Že takrat je urednik g. Trtnik vedel, da potrebuje več oglaševalcev in jih je iskal na sejmu Sodobna elektronika tako, da je že pred sejmom napovedoval, kaj vse bodo bralci videli na sejmu. Inovativen pristop, ki ga do takrat slovenski sejmi niso poznali, se je dobro obrestoval z ugodnim odzivom tako pri bralcih/obiskovalcih sejma kot pri oglaševalcih. Tudi na samem sejmu, kjer je uredništvo revije prvič razstavljalo, je revija požela dobre odzive.
Pot navzgor je bila tako tlakovana. Tudi naslednji sejem elektronike je bil po svoje pomemben. Takrat smo prvi v Sloveniji izdali Vodič po sejmu, pred tem slovenski sejmarji tega niso počeli na tak način, pač pa so izdajali sejemske kataloge. Te katalogi so bili nek vir informacij, vendar so bili preveč formalni, neprivlačni in nerodnega formata, medtem, ko je bil Vodič po sejmu formata A4 in tiskan v barvah, vsebina pa je bila zanimiva za obiskovalce. Zato so ga obiskovalci z veseljem vzeli v roke in ga tudi prebirali. Marketinški namen je bil tako dosežen in Vodič po sejmu je postal zanimiv za organizatorje sejmov kot tudi za razstavljalce in kmalu je večina sejmov povzela podobne vodiče po sejmu na osnovi našega Vodiča. Na sejmu leta 1995 se je na razstavnem prostoru uredništva revije oglasil tudi g. Vladimir Mitrović in v 15. številki že objavil svoj prvi članek (izmed več kot 160 člankov) z naslovom: Skrembliranje satelitskih podatkov. Junija leta1995 pa sem podjetju AX elektronika pridružil svoje podjetje, ki je redno oglaševalo v reviji Svet elektronike od 2. številke naprej. Na tehničnem področju je revija pričela s serijo zanimivih člankov Programiranje 8051 mikrokontrolerjev. Ravno v tem času je Atmel naredil prvi Flash mikrokontrolerje, s katerimi je v uredništvu nastalo veliko zanimivih projektov.
Prav tako je bila zanimiva serija člankov, ki jih je pripravljal sodelavec podjetja Metronik g. Stojan Peršin, kasneje pa dr. Saša Sokolić z naslovom Osnove avtomatike v letih od 1997 do 2002.
Lektoriranje revije s tehnično vsebino je vedno izziv za lektorja kot tudi za urednika. Uredniku je seveda vse jasno, pozna strokovne izraze v več jezikih in urednik večkrat dovoli uporabo tujih strokovnih izrazov v člankih preprosto zato, ker ustreznih slovenskih pač ni oziroma še niso uveljavljeni. Lektorji se večinoma ne spoznajo na strokovno izrazoslovje in težko sprejmejo uveljavljen izraz »FET tranzistor« in nam urednikom takoj postrežejo s slovensko inačico »tranzistor FET«. Lektoriranje, pa tudi izumljanje novih slovenski strokovnih izrazov je torej resnični izziv, kjer morata urednik in lektor dobro sodelovati. Svet elektronike je v začetku lektorirala sodelavka Irena Kelc, njeno delo je nadaljevala Tina Kovšča, njej je sledil Franci Kopač (vmes je bilo nekaj »one-time« lektorjev). Franci je mag. elektrotehnike z odličnim znanjem slovenščine in angleščine, kar se je gotovo poznalo pri končni obliki tekstov. Končno je revijo lektoriral Gregor Rihtar. Na žalost je finančna kriza tudi tukaj pustila svoj pečat in v uredništvu smo po letu 2008 morali uporabiti svoje vire za lektoriranje.
Eno pomembnih obdobij v izdajanju revije Svet elektronike je bila širitev revije na Hrvaško. Ker smo z g. Mitrovićem do takrat že lepo sodelovali smo ga prosili, da bi on bil urednik revije Svijet elektronike. Tako je pod njegovim vodstvom prva številka izšla maja 1998.
Svijet elektronike je bil zelo dobro sprejet na hrvaškem tržišču. Revijo je naročalo veliko strokovnih šol, podjetij kot tudi fizičnih oseb. Sodelavca revije sta poleg urednika g. Mitrovića bila g. Zdravko Pavleković in g. Siniša Novak, revijo je lektorirala prof. Valentina Šinjori. Svijet elektronike je imel več založnikov: od številk 1-10 je revijo izdajalo podjetje Adriatrade, od številk 11-61 podjetje A-D electronic in od številk 62-64 podjetje Leoss HR, ki je zadnjo številko izdalo leta 2007. Sprva je Svijet elektronike izhajal kot mesečnik, večino časa kasneje pa kot dvomesečnik. Zopet je bila kriza na Hrvaškem razlog za težko odločitev uredništva, da preneha z izdajanjem revije. Vmes je bilo še nekaj poizkusov, da bi revijo oživili, vendar klima elektroindustrije na Hrvaškem ni bila dovolj spodbudna za ponovni pričetek izdaje revije.
Revija Svet elektronike je preživela marsikatero razburkano morje. Od tega, ko smo menjali tiskarje, ker je bil tisk nekvaliteten, do tega, da je del uredništva šel na svoje. To in pa drugi razlogi so botrovali temu, da smo leta 2002 v sodelovanju s podjetjem IC elektronika d.o.o. pričeli z izdajanjem priloge Poslovna elektronika, katere urednik je bil g. Marko Strajnar. Poslovna elektronika je kot priloga reviji Svet elektronike izhajala več kot 2 leti, natisnili smo 25 številk.
V tem času smo pričeli tudi z izdajanjem knjig: Bascom priročnik, Bascom Book (angl.), Praktična uporaba mikrokontrolerjev I., Akustika (slo. in hrv.), Praktična uporaba mikrokontrolerjev II., Programiranje mikrokontrolera programskim jezikom Bascom (hrv.), PIC mikrokontrolerji, Bascom teorija in praktični primeri, Programirajmo z Bascom-AVR in najnovejša Bascom-AVR programming (angl.), ki se kot naša prva knjiga prodaja na Amazon-u.
Leta 2005 je spet malce prelomno. Vsi, ki smo razstavljali na sejmu Sodobna elektronika smo čutili, da je sejmu zmanjkalo tistega naboja ali energije, ki jo razstavljalci in obiskovalci pričakujemo od sejma. Zato smo na pobudo nekaterih vidnejših razstavljalcev skupaj s podjetjem ICM organizirali strokovno konferenco Trendi in tehnologije avtomatizacije, naslednje leto pa že prvi sejem IFAM v Portorožu, kar se bodo marsikateri razstavljalci in obiskovalci spomnili po nočni vožnji z ladjo in zabavo do jutranjih ur. Sodelovali smo še pri pripravah sejmov IFAM/Intronika 2007, kasneje smo se odmaknili iz tega posla.
Kriza leta 2008 nas je precej prizadela, zato smo v tistem času popolnoma preuredili spletno stran in razvili nekaj novih proizvodov: MiniPin, MegaPin, MiniPin II (razvojna orodja za AVR mikrokontrolerje) in napravo Vodnar, ki avtomatično zaliva rože namesto vas takrat, ko ste na dopustu.
V vsebini revije smo uvedli novo rubriko, ki smo jo poimenovali »Pospravite delavnico«, ko smo obiskovali različne elektronike po Sloveniji in Hrvaški. Takšne rubrike nismo zasledili v drugih medijih, smo pa bili prijetno presenečeni nad branostjo teh člankov.
Krizo leta 2008 in naprej smo poleg klestenja stroškov prebrodili tudi z globalnimi oglaševalci, s katerimi smo navezali odlične osebne stike, ki jih gojimo še naprej.
In kako naprej?
Še naprej se bomo trudili biti vodilni medij na področju elektronike, avtomatizacije in mehatronike. V planu imamo izdajo več knjig iz teh področij, nekaj načrtov pa je še v povojih. Seveda bi si ob tem želeli bolj ugodno klimo, kar zadeva stroke v izobraževanju. Kljub temu, da zelo dobro sodelujemo z obema fakultetama za elektrotehniko v Ljubljani in Mariboru, ter z večino srednjih elektrotehničnih šol, pa v uredništvu pogrešamo sodelovanja izpred skoraj 10 let, ko smo predstavili delo laboratorijev na obeh fakultetah. Serija člankov predstavitev laboratorijev je bila dobro brana in smo jo nadgradili tudi tako, da smo za Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani izdali tudi posebno brošuro, kjer so bili zbrani vsi ti predstavitveni članki. Gotovo se je od takrat pa do danes marsikaj spremenilo in veljalo bi to predstaviti tudi širši slovenski javosti in s tem vsaj majčkeno pripomoči k večjemu vpisu v narovoslovne programe.
V uredništvu bi se seveda želeli zahvaliti vsem, ki Svet elektronike podpirate od njenega začetka, bodisi, da ste oglaševalec, bralec ali avtor. Vaš prispevek je izjemno pomemben in zanj smo vam izjemno hvaležni, hkrati pa upamo na še nadaljnjo podporo tudi v bodoče.
200 številk revije Svet elektronike
