Na letošni, 3. šoli tehničnih aktivnosti za srednješolce, ki se je odvijala od 14. do 24. julija v Nacionalnom centru tehničke kulture (NCTK) v Kraljevici, se je skupina petnajstih udeležencev odlično zabavala z izdelavo svojega prvega robota-sprehajalca z imenom Skoc. Seveda so bile v času trajanja te šole zanimive tudi druge aktivnosti: omenimo samo izdelavo raket (ki so na koncu tudi res poletele!), spoznavanje Arduina, ki je zdaj prisoten že vsepovsod, delo na 3D tiskalniku, izlet na Krk z vajo orientacije v naravi in seveda vsakodnevno kopanje, vendar je bila izdelava Skoca vseeno nekakšna rdeča nit, ogrodje letošnje Šole.

Da bi Skoc lahko hodil, mora nekdo krmiliti delovanje njegovega servo motorja. Primerno krmilno vezje je projektiral vodja delavnice »Mikrokontrolerji«, g. Vladimir Mitrović. Kot osnovni element krmilnega vezja je izbran mikrokontroler ATtiny4313; ta je v Skocu prebudil življenje. Mikrokontroler mora brati robotova »čutila«, reed-releje in po zastavljenih pravilih krmiliti delovanje motorja, svetlečih diod (LED) in piskača.

Da pa vse skupaj ne bi ostalo le pri besedah in simulacijah, so bile pri praktičnem delu uporabljene razvojne ploščice MikroABC (slika 3; MikroABC je hrvaška različica naše razvojne ploščice MikroPin+; razlikujeta se le v nekaj drobnih konstrukcijskih podrobnostih). NCTK je letos kupil kar 10 takšnih razvojnih ploščic, skupaj s ploščicami, ki so jih kupili lani, pa je bilo mogoče delati v najboljših pogojih: vsak udeleženec je lahko uporabljal svoj lastni razvojni sistem. Pri programiranju smo uporabljali programski jezik Bascom-AVR, ki so ga udeleženci šole odlično sprejeli: prve svetleče diode na razvojnih ploščicah so veselo utripale že po eni uri dela, potem pa so začele delovati tudi bežeče luči, semaforji, zvočni signali in podobno. Zastavljali smo si naloge, ki so nas postopoma vse bolj uvajale v svet mikrokontrolerjev in ki so na privlačen način ilustrirali njihove možnosti. V šestih urah, kolikor smo imeli časa na razpolago v uvodnem delu, se je bilo je nemogoče naučiti vsega. Ampak vseeno, uspelo nam je osvojiti osnovno znanje in nekaj izkušenj, kar je popolnoma zadostovalo, da smo se lahko lotili našega končnega cilja: programiranja Skoca!
Vezje za krmiljenje
Preden začnemo z resnim programiranjem, moramo malo bolj spoznati krmilno vezje (slika 4). Krmilno vezje uporablja isti mikrokontroler kot razvojni sistem, poleg tega pa je tudi način povezovanja posameznih komponent pri razvojnem sistemu in pri krmilnem vezju zelo podoben. Zaradi tega je bil prehod s programiranja razvojnega sistema na programiranje krmilnega vezja naraven in preprost – vse, česar smo se naučili v uvodnih delavnicah, smo sedaj lahko neposredno uporabili.
Krmiljenje majhnega robota
2014_SE224_29

