V zadnjih letih je vse bolj opazen prehod praktično vseh večjih proizvajalcev vozil v smer električnega pogona. Tudi proizvajalci, ki so se še nekaj let nazaj trmasto otepali besede »elektro« v povezavi z njihovo znamko, so čez noč obrnili ploščo in začeli najavljati svoje električne avtomobile. Razlog temu je preprost: ker gre v samem bistvu za povsem spremenjen koncept ključnih sestavnih delov vozila, so večji proizvajalci skušali čim dlje vztrajati pri stari, preizkušeni in (že plačani) tehnologiji. Prijaznost do okolja je tu bolj drugotnega pomena, saj proizvajalci vozil v prvi vrsti gledajo na zaslužek in šele v drugi vrsti (sploh, če to prinese razne ekološke subvencije) na okolje.
Taisti razlog – subvencija eko sklada za predelavo vozila – je tudi mene kot avtorja članka vzpodbudil, da se lotim predelave vozila, ki sem jo v glavi preigraval že nekaj časa, pa se je kar nisem lotil. Ker kot razvojni elektroinženir sodelujem z Andrejem Pečjakom (Inštitut Metron) in razvijam elektronske sklope za tako predelana vozila, mi bo tovrsten avto služil tudi kot platforma za razvoj in testiranje izdelkov, saj si pri kupljenem električnem avtu močno omejen z možnimi modifikacijami in poseganjem v samo vozilo.
Nekaj besed o predelavi vozila …
Glavni komponenti predelave vozila na električni pogon sta motorni sklop (elektromotor, regulator) in baterijski paket (celice, BMS). Oboje je potrebno izbrati glede na avto, ki se ga bomo lotili, saj na koncu predelave želimo funkcionalno vozilo, ki bo v prometu ustrezno odzivno (hitrost, pospeški), imelo zadovoljivo avtonomijo in bo tudi praktično uporabno (da ni, na primer, prtljažnik poln baterij).
Za manjši avto (Smart, Yaris, Twingo, Matiz, Clio …), ki ga bomo uporabili kot drugi avto za mestno vožnjo, zadostuje moč motorja med 10 in 20 kW, s čimer bomo dosegli končno hitrost okrog 100 km/h, glede na razpoložljivi prostor (in finance) pa bomo lahko dosegli avtonomijo okrog 100 kilometrov z baterijo ranga 10-15 kWh. Če ostanemo z delovno napetostjo pod 60 V, nam to tudi poenostavi določene postopke, saj takšna napetost še ne spada v področje predpisov o človeku nevarni napetosti. Za predelavo večjega vozila, s katerim bi se lahko udobno vozili tudi po avtocesti in na večje razdalje, pa je potrebno uporabiti večji in dražji motorni sklop ter seveda občutno večji akumulator (20 kWh+), ki pri motorjih večje moči običajno deluje na bistveno višjih napetostih, običajno med 200 in 600 VDC.
Predelava avtomobila na električni pogon
2016_SE244_44
