Pozorni bralci revije Svet mehatronike že poznate izraz IoT, vendar pa je o tem pojmu možno še marsikaj novega izvedeti – kako tudi ne, ko se pa ravno zdaj dogaja t.i. 4. industrijska revolucija in posledično praktično skoraj vsak dan izvemo kaj novega. Ker je teh novice veliko, smo se pogovorili s strokovnjakom za področje IoT, g. Urošem Merljakom iz podjetja Schenider Electric Slovenija, ki nam je podal kratko analizo IoT stanja v Sloveniji.
Kako Schenider Electric (SE) ocenjuje trenutno situacijo IoT v svetu in v Sloveniji?
Pojem “Internet of Things” (IoT) je znan le ožjemu krogu poznavalcev. V bistvu gre za naprave, ki jih sleherni dan uporablja večina ljudi v razvitem svetu, ter omembe vreden delež ljudi v preostalem delu sveta. Zakaj pojem IoT torej ni znan širšemu krogu uporabnikov – ker ta izraz še ni prišel v širšo in vsakodnevno uporabo.
Preprost primer: zastavimo si vprašanje kakšna je trenutna temperatura zraka v Ljubljani. Zaženemo mobilno aplikacijo in že se nam pokažejo podatki kot so: trenutna temperatura zraka v Ljubljani, hitrost vetra, stopnja vlažnosti … Pravkar smo uporabil IoT napravo. Aplikacija, ki smo jo zagnali, je namreč povezana z IoT napravo – vremensko postajo. Le-ta zajema in preko Interneta posreduje določene podatke o vremenu, ki jih različne aplikacije shranjujejo, analizirajo in posredujejo svojim uporabnikom.
Podobnih primerov je še mnogo, le da se uporabniki običajno ne zavedamo, da smo pri tem vstopili v svet IoT.
Globalno je IoT v velikem razmahu, najbolj seveda v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija. Enostavna dostopnost do interneta kadarkoli in kjerkoli je že pred leti vzpodbudila različne veje industrije k proizvodnji najrazličnejših senzorjev, komunikatorjev, aplikacij – torej elementov, ki gradijo svet IoT.
Najhitreje napreduje uporaba v svetu vsakdanjih potrošnikov (ang.: consumers). Pri profesionalni rabi te opreme pa je v tem pogledu še kar nekaj zadržkov. V ospredju so dvomi o zanesljivosti in vzdržljivosti delovanja IoT naprav, skrb za varovanje podatkov in podobno. Zagotovo pa ima nadaljnji razvoj IoT velik potencial prav v razvoju naprav, aplikacij ter konceptov IoT za profesionalno rabo.
Kakšne prednosti/pomanjkljivosti imajo slovenska podjetja na področju IoT?
Prednosti slovenskih podjetij je veliko: inovativnost, fleksibilnost, agilnost, … Veliko idej je možno uresničiti že z minimalnimi človeškimi in finančnimi viri, zato majhnost tovrstnih slovenskih podjetij zagotovo ni ovira, prej prednost. Zagotovo pa je ena največjih pomanjkljivosti prodornost – zmožnost plasiranja svojih idej, rešitev in izdelkov na tuje (večje) trge.
Kaj bi še bilo potrebno storiti, da se še več slovenskih podjetij priklopi IoT revoluciji?
Internet, povezljivost naprav in storitev, mobilna raba opreme in aplikacij – vse to je doživelo nesluten in hiter razvoj nekako v zadnjih dveh desetletjih. To je svet, ki ga najbolj razumejo in znajo v njem živeti mladi. Zato bi na prvem mestu veljalo omeniti pomoč in podporo mladim, inovativnim, če hočete – start-up podjetjem. Prav tako bi bilo potrebno IoT približati širšim množicam ne le uporabnikov, pač pa tudi novim potencialnim razvojnikom in proizvajalcem IoT opreme in storitev. Prepričan sem namreč, da bi mnoga naša podjetja, ki IoT še ne poznajo, z zavedanjem potenciala, ki ga le-ta nudi, svoje izdelke in storitve dopolnila in nadgradila in s tem postala konkurenčnejša, uspešnejša in s tem ustvarjala večjo dodano vrednost.
Internet stvari (IoT) v očeh slovenskih strokovnjakov
2016_SE244_18
