Pojem pomnilnega vezja (memory) običajno povezujemo z računalniki in različnimi čudesi moderne tehnologije, kot so mobilni telefoni, digitalni fotoaparati ali MP3 predvajalniki. Pravzaprav lahko rečemo, da so vse te naprave računalniki za posebne namene ali jih vsaj upravljajo majhni računalniki (mikrokontrolerji). Računalniki uporabljajo pomnilnik za shranjevanje različnih informacij: številčnih vrednosti, besedila, slik, filmov, glasbe ali kakšne druge vrste podatkov.
Vsi ti podatki so digitalizirani (pretvorjeni v digitalno obliko, v nize »0« in »1«) in v takšni obliki zapisani v pomnilnik naprave. Ne glede na to, kako je izveden, lahko en osnovni element digitalnega spomina pomni le en bit informacije, kar pomeni eno od dveh različnih stanj, ki ju običajno imenujemo »0« ali »1«. Za pomnjenje podatkov, ki imajo lahko večje število različnih stanj uporabljamo bitne nize. Tu ima zaradi zgodovine razvoja poseben pomen niz osmih povezanih bitov, ki ga imenujemo tudi oktet ali Byte (bajt, B), saj je ravno toliko pomnilnika potrebno za zapis enega znaka. In prav 1 Byte se uporablja kot merska enota velikosti (kapacitete) digitalnega pomnilnika. Trenutne kapacitete se gibljejo od nekaj GB (GigaByte), kar pomeni milijardo znakov) pri USB pomnilnih ključkih, pomnilniške kartice fotoaparatov in kamer ter MP3-predvajalniki, do več kot 1 TB (TeraByte, 1 TB = 1000 GB), kolikor je že običajno za sodobne trde diske računalnikov.
»Digitalni svet« ima svoja pravila, prednosti in pomanjkljivosti. Največja prednost je ta, da lahko shranjene podatke dolgo hranimo brez poškodb, jih prepisujemo in prenašamo na velike razdalje brez izgub kvalitete. Te prednosti so tako pomembne, da potisnejo na stranski tir vse morebitne pomanjkljivosti. Vsi tisti, ki ste že kdaj poskušali nekajkrat presneti neko vsebino z video snemalnikom iz traku na trak, gotovo veste, o čem govorim! Že na drugi ali tretji kopiji je jasno opazna izguba kvalitete slike. Pri digitalnem zapisu takšnih izgub ni – vsaka kopija katerekoli kopije zapisa je enake kvalitete kot original! Zaradi tega so razvili različna vezja in naprave, ki analogne veličine iz narave, na primer zvok ali sliko, pretvorijo v digitalni zapis, da ga lahko shranimo v digitalni obliki v pomnilni prostor računalnika ali druge naprave, ga obdelujemo naprej in prenašamo na velikih oddaljenostih brez izgub. Po potrebi jih lahko kasneje ponovno pretvorimo nazaj v analogno obliko.
Analogno pomnilno vezje