Dnevi industrijske robotike (DIR) so letos potekali že 12. leto zapored na Fakulteti za elektrotehniko v začetku meseca aprila. Namen dogodka je bila predstavitev robotike vsem obiskovalcem, predvsem pa dijakom 4. letnika in študentom naravoslovnih smeri.
Obiskovalcem smo predstavili, da robotika ni več visoka znanost, ampak je uporabna skoraj na vseh področjih. Organizatorji dogodka smo pretežno študenti magisterskega študija robotike, zraven pa povabimo tudi mlajše kolege iz bolonjske stopnje. S samim dogodkom povezujemo študente z industrijo. Študenti pokažemo svoje znanje, ki smo ga pridobili na fakulteti, industrija pa prikaže svojo tehnologijo, razvoj in orodja.
Na samem dogodku smo letos prikazali devet robotskih aplikacij, katere smo v večini sami implementirali od začetka do konca oziroma obstoječe nadgradili z našimi idejami. Na študiju robotike se večinoma učimo samo o industrijskih manipulatorjih in pri organizaciji DIR smo imeli priložnost realizirati ideje, ki jih klasična industrija eksplicitno ne potrebuje. Naredili smo aplikacijo, kjer je robot masiral osebo po hrbtu, pri drugi pa je robot pripravljal kokice. Zraven so bile tudi industrijsko usmerjene aplikacije, kjer so roboti polnili epruvete, sestavljali industrijski števec ter spajkali vezja. Za izziv pa smo implementirali tudi tekmovanja med človekom in robotom, kjer so recimo roboti igrali pikado, air-hockey in nekoč priljubljeno igro domin.
Igranje domin je prosta igra, kjer tekmovalec pobira domine iz svojega kupa in jih prestavlja na igralno površino v pravilnem vrstnem redu. Pravilni vrstni red se določa glede na število pik, ki jih vidimo na posamezni domini. Število pik na desni strani ene domine se more ujemati s številom pik leve strani druge domine. Velja tudi obratna situacija, prav tako pa lahko polagamo domine v navpični legi. Domino z enakim številom pik na levi in desni strani lahko položimo pravokotno glede na domino, ki že leži na mizi. Na začetku igre sta tekmovalec in robot prejela vsak po pet naključnih domin, na sredino mize pa je bila položena še dodatna. Zmago si je tekmovalec pridobil tako, da je položil vse domine na igralno površino preden je to storil robot. Za pomoč pri prepoznavi domin si je človek pomagal z očmi in logiko, ki se je jo sam naučil. Robot si je pomagal s kamero in algoritmi, ki so predstavljali logiko igre. Roboti se v veliki večini ne znajo učiti sami, znajo pa ponavljati tisto, kar jih nauči človek. Tekmovalec je med samo igro lahko segal v delovni prostor industrijskega robota, kar je nevarno početje. Industrijski roboti ne vsebujejo senzorjev sil, ki bi zaznali oviro, saj jih v običajne industrijske celice ne potrebujejo, prav tako pa tudi podražijo ceno robotske roke. V izogib potencialnim poškodbam je bila uporabljena varnostna svetlobna zavesa, ki je zaznavala ali je kakšna ovira (človek) v delovnem območju robota.
Uporabljena strojna oprema.
Pri aplikaciji smo uporabili Mitsubishi šest osni manipulator RV-4FLM-Q z nosilnostjo 4 kg in maksimalnim dosegom 648 mm okoli svoje baze. Mitsubishi roboti so trenutno pretežno namenjeni k opravilom, ki obdelujejo lažje obdelovance, vendar to počno zelo hitro. Roboti so del IQ platforme, ki temelji na modularnih enotah. Modularne enote so primerne za podjetja, katera pogosto menjajo obdelovance na svojih linijah. Namesto, da podjetje nabavi novo robotsko celico, lahko zamenja ali doda samo par komponent in tako prihrani pri stroških, ki pri niso zanemarljivi.
Dnevi industrijske robotike 2016 – Igra domin
Laboratorji za robotiko na FE, UL
2016_SE242_13
