SDR (Software Defined Radio)
V preteklih letih je tehnološki napredek v naših življenjih bistveno spremenil veliko stvari, med drugim tudi pojmovanje le-teh. Področje radijske tehnike je doživelo velik napredek z vgradnjo novih sodobnih RF komponent, procesorjev in DSP-jev (digital signal processor) v proces upravljanja naprav in obdelave signalov. Vendar smo zadnjih nekaj let priča, da je tudi pojmovanje samih radijskih naprav (sprejemnikov, oddajnikov in oddajnikov-sprejemnikov) postalo pogojno. Sedaj radijska postaja skorajda ni nič več vredna, če ni povezana na PC računalnik. Prva takšna amaterska KV radijska postaja je bila Kachina 505 (ref 8), nastala pa je kot stranski izdelek vojaške tehnologije in je v celoti omogočala upravljanje preko PC računalnika.
Konec leta 2002 se je pojavila prava amaterska radijska postaja SDR1000 podjetja FLEX Radio. Konstruiral jo je Gerald Youngblood AC5OG (ref 2), bila je izdelana v obliki “črne škatle”, upravljanje in celotno obdelavo signalov pri sprejemu in oddaji pa je imela izvedeno v PC-ju. Ob uporabi zvočne kartice za A/D in D/A pretvorbo je povzročila ogromno zanimanje, skorajda pravo revolucijo v amaterskem in profesionalnem radijskem svetu. Pojavilo se je veliko število uporabniških programov, od prvega DSPRX iz leta 2001 (Michael DL6IAK – ref 3), SDR (ref 4) in Winrad (ref 5), ki omogočajo sprejem preko zvočne kartice, do takšnih, ki premorejo tudi oddajo, M0KGK (ref 6), Rocky (ref 7), PowerSDR (ref 2) itn.
Osnovna blok shema SDR oddajnika-sprejemnika je podana na sliki 2. V osnovi gre za direktne sprejemnike in oddajnike (LO, lokalni oscilator deluje pri sprejemni oziroma oddajni frekvenci), ki imajo dve veji I in Q, na katerih je na osnovi teorije, v katero se tukaj ne bomo spuščali, mogoče sprejemati ali generirati kateri koli tip modulacije CW, SSB, FM AM ali kateri koli tip digitalne modulacije. Hardverska realizacija radijskih naprav z enakimi ali podobnimi zmogljivostmi je zelo zapletena in zahteva visoko uparjenost I-Q vej. S pomočjo PC računalnika je možno vse to močno poenostaviti, in sicer z uporabo programskih kompenzacij ali z nastavitvijo avtomatskega uravnovešenja in vpeljati možnosti, ki bi jih bilo hardversko praktično nemogoče realizirati. Razloge, zaradi katerih se je pristopilo k realizaciji takšnih SDR naprav (Software Defined Radio, v nadaljnjem besedilu SDR), lahko razvrstimo v naslednje tri skupine…
SDR enopasovni oddajnik-sprejemnik (1)
2008_SE156_51
Avtor: Siniša Tasić-Tasa, dipl. inž. YU1LM
