Skoraj vsi smo se že srečali z nekim od sistemov elektronske registracije (identifikacije). Danes je v uporabi zelo veliko sistemov, nekateri so že zastareli, vendar so še vedno v uporabi.
Meni je bil všeč sistem brezkontaktne identifikacije, ker je bralna enota lahko skrita za oči in lahko preprečimo, da nekdo poškoduje bralno enoto. Takšni sistemi so pri nas dokaj razširjeni. Lahko delujejo samostojno (za odpiranje vrat, deblokado motorja na avtomobilih) ali v povezavi z računalnikom. Če je sistem povezan z računalnikom, nam omogoča “popoln” nadzor nad imetniki kartic in z eno kartico lahko registriramo svoj prihod v službo, odpiramo vrata, dostop do računalniške opreme itd. V večjih centrih takšen sistem omogoča, da vsakemu obiskovalcu omogočimo dostop samo do določenih prostorov (in če kartica ni vrnjena pravočasno, lahko ukrepamo). Različni proizvajalci RFID odzivnikov uporabljajo tudi različne načine kodiranja in različne frekvence. Tukaj bomo govorili o pasivnem RFID sistemu, ki deluje na frekvenci 125 kHz. Nekaj časa sem imel brezkontaktne kartice (odzivnike) proizvajalca Microchip. Pri izdelavi bralne enote mi je zelo pomagalo, da sem poznal 64-bitno kodo mojih kartic. Dolgo sem poskušal narediti bralno enoto, (ki bi omogočala branje teh kartic) in katero bi uporabil za odpiranje vrat. Obenem sem želel, da bi ta bralna enota omogočala povezavo z osebnim računalnikom.
Za elektronsko identifikacijo se danes veliko uporabljajo:
- tipkovnice z večmestno kodo (samostojno ali v kombinaciji s kakšnim drugim sistemom),
- kartice s črtno kodo (branje z uporabo laserskih čitalnikov črtne kode),
- kartice z magnetnim zapisom,
- čip kartice (rom ali procesorske kartice),
- brezkontaktni sistem RFID (pasivno ali aktivno delovanje “ABC”).
- Biometrične metode:
- prepoznava prstnega odtisa,
- prepoznava govora,
- prepoznava obraza.
V reviji je bilo že nekaj člankov o delovanju RFID sistemov, vseeno bom nakratko ponovil. Princip delovanja RFID (RADIO FREQUENCY IDENTIFICATION SYSTEM) nam omogoča, da brez kontakta z odzivnikom (“transponder” ali “TAG”) preberemo podatek, ki je zapisan v tem mediju. Odzivnik ima lahko različne oblike, obliko kreditne kartice, obeska za ključe, nalepke ali steklene cevke velikosti 13 x 3 mm. Odzivnik, na katerem je zapisan podatek, ne potrebuje zunanjega vira napajanja, ker energijo za delovanje dobi od oddajnika (izvora VF), ki je sestavni del bralne enote.
Bralna enota je sestavljena iz oscilatorja, delilnika frekvence močnostnega dela, antene, detektorja, NF dela in procesorske enote, ki obdeluje podatke. Antena je tuljava nihajnega kroga, ki je uglašen na frekvenco oscilatorja in v prostor oddaja VF energijo. V primeru, da anteni približamo uglašen nihajni krog, le-ta potegne znatno VF energijo nase in s tem obremeni anteno, in tako se amplituda signala v oddajnem nihajnem krogu zmanjša. Ta princip je uporabljen za prenos podatkov iz odzivnika (kartice) na bralno enoto. Starejši radioamaterji se spominjajo, da je na tem principu deloval instrument, ki smo mu pravili “GRIP DIP METER”.
Vsakokrat, ko odzivnik (kartico) približamo bralni enoti in ko bo nivo energije na odzivniku zadosten, bo vezje v notranjosti odzivnika obremenjevalo nihajni krog v odzivniku v takšnem zaporedju, kot so vpisani podatki na njegovem romu. Te podatke zaznamo kot rahlo spremembo amplitude ovojnice na oddajnem vezju (amplitudna modulacija). Ko enkrat detektiramo ta signal, ga peljemo skozi sito in ojačimo na velikost, ki nam omogoča primerjavo tega signala z nekim znanim nivojem (komparator), tako da na izhodu tega dela vezja dobimo čist signal podatka, ki bo primeren za obdelavo s procesorjem.
Kako so kodirani podatki na odzivniku (kartici), ne bom veliko govoril, ker je o tem že bilo podrobno pisano na straneh revije Svet elektronike (št.73, 74, 75 letnik 2001). Z našo bralno enoto bomo dekodirali en način in to je “MANCHESTER”
Sprememba nivoja moduliranega signala se vedno zgodi na sredini periode taktnega signala. Logično “1” predstavlja sprememba nivoja iz visokega v nizek nivo, logično “0” pa predstavlja sprememba nivoja iz nizkega v visok nivo. S to bralno enoto bomo lahko prebrali odzivnike (Microchip), ki imajo 64-bitno kodo in delujejo na frekvenci 125 kHz.
