Konec leta postaja kljub vsem nepotrebnim nevšečnostim in zapletom vedno bolj poseben, skoraj čaroben. Tudi zaradi praznične okrasitve. V širšem okolju zanjo poskrbijo trgovci (nekaj tudi krajevna oblast), a tudi v domačem okolju je pomoč »najboljših sosedov« kar precejšnja. Toda še vedno se najdejo neverjetni posamezniki, ki za vsaj nekaj decembrskega blišča poskrbijo sami. In ker je tedaj pomembna dobra ideja, revialni tisk bralcem rad priskoči na pomoč. Svet elektronike seveda z ustreznim projektom.
V zadnjih letih prevladujejo svetlobno-zvočni predlogi tako, da je piscem prispevkov kar težko najti kaj originalnega, še ne obdelanega. Svetleče diode so simbolno hvaležna elektronska komponenta tudi za božično-novoletne okraske, vendar so za večino ljudi vsaj informacijsko precej zahteven medij. Marsikdo v preprostem utripanju LED-diode niti ne bo razbral morebitne božične ali/in novoletne želje. Smo pač bolj vajeni na jasen in enostaven zapis. Morsejeva abeceda, ki se v takih primerih pogosto uporabi, je le pri nekaj urnih izdelkih, prijetna zgolj za oko. Tokrat bomo v projektu uporabili alfa-numerično LED-komponento. Osnovna ideja je na njej izpisati božično-novoletno besedilo oziroma voščilo. Gre za samostojen LED-okrasek, ki ga podobno kot prasketajočo raketo, obesimo na jelko ali pritrdimo v adventni venček na vhodnih vratih. Vezje bo neutrudno izpisovalo poljuben tekst in se vsake toliko časa tudi igrivo poigralo s prižiganjem in ugašanjem številnih ledic (35), ki sicer sestavljajo decembrsko LED-vezje.
Shema vezja
Osnova za praznično vezje je Siemensova izvedba LED-displeja DLO7135 (U1). To vezje krmili Microchipov mikrokrmilnik PIC16F505 (U2). Poleg blokirnih kondenzatorjev (C1, C2) je tu še dioda (D1), ki zgolj preprečuje priključitev napajanja z napačno polariteto. Napajanje je torej zunanje. Zanj uporabimo običajen 5 V napajalnik.
DLO7135
To je eno-znakovni CMOS-displej s 17,3 mm (0,68«) visokim »izpisom« alfa-numeričnih znakov, ki ga sestavlja matrika 5×7 točkastih svetlečih diod rdeče barve (~635 nm) s spominsko podporo, ASCII-dekoderjem in LED-gonilnikom. Obstaja tudi varianta z zelenimi LED-diodami (DLG7135) ter še dve izvedbi v velikosti karakterja 10,9 mm (DLG4135/DLG4137). Vse izvedbe se napaja med 4,5 V in 5,5 V. Tokovna poraba se giblje med 1,5 mA, v primeru zatemnjenega displejčka, in približno 100 mA, ko sveti 20 ledic na polno. S krmiljenjem BL-vhodov lahko porabo razpolovimo oziroma celo do sedemkrat zmanjšamo, seveda na račun svetilnosti. Karakter, ki se prikazuje, določimo preko paralelnih vhodov D0 – D6. Prikazati je možno 95 standardnih znakov ter »presledek«. V tehnični dokumentaciji je navedeno, da prikaz na displeju lahko razberemo z razdalje 9 m (6 m za manjšo inačico). Način vpisovanja ASCII-podatka je enak kot smo ga vajeni pri digitalnih vezjih (glej risbo časovnega poteka). Zahtevana minimalna širina vpisnega impulza je 120 ns. V času vpisa moramo zagotoviti vsaj 150 ns stabilnost na paralelnih vhodih. Obe omenjeni zahtevi zlahka izpolnimo že z najpreprostejšim mikrokrmilnikom.
PIC16F505
Pri izbiri mikrokrmilnika sem si pomagal kar z Microchipovo spletno aplikacijo, ki za podani izbor zahtev (npr. število vhodov/izhodov, vrsta takt-oscilatorja, velikost napajalne napetosti, število časovnikov, tip ohišja itn.) navrže nabor vseh ustreznih čipov. In če cena skupaj z DDV predstavlja vrednost reda 1 €, odločitev res ni bila posebno zahtevna. Pomembno težo pri izbiri, ki pa je za bralca verjetno povsem irelevantna, je bila tudi možnost večkratnega programiranja mikrokrmilnika. Za razvoj programske opreme sem namreč predvidel uporabiti kar edino prototipno izvedbo s prispajkanim picom. V primeru, da program ne deluje pričakovano, mikrokrmilnika ni mogoče enostavno izvleči in ga v programatorju na novo programirati z dopolnjeno in popravljeno kodo. Več o programiranju PIC-vezij bo govora kasneje v članku. Razvojno zahtevo je potrebno upoštevati tudi pri projektiranju tiskanega vezja, prav tako v shemi.
Božično-novoletno vezje
2012_SE203_55
