Ali ste si kdaj želeli, da bi našli skriti zaklad? Ena od prvih naprav, ki sem jih naredil še kot otrok, je bil preprost detektor kovin. Kasneje sem izdelal nekaj kosov detektorjev po načrtih, ki so bili objavljeni v reviji SAM. Glede na ponudbo in cene, ki se gibljejo med nekaj 100 in nekaj tisoč evrov sem se odločil, da izdelam malo posodobljeno inačico Pusle induction detektorja.
Z napredovanjem tehnologije, so napredovali tudi detektorji kovin, ki danes slonijo na mikroprocesorjih. Mikroprocesorji zamenjujejo veliko število vezij tako digitalnih kot tudi analognih. V tem prispevku bom opisal izdelavo detektorja kovin, ki deluje na “pulse induction” principu. Detektor je občutljiv in enostaven za izdelavo, vendar pa ima pomanjkljivost, da ne razlikuje vrste kovin. Pa poglejmo zgodovino detektorjev kovin.
Zgodovina
Že od davnin so si ljudje želeli inštrument, ki bi jim pomagal priti do skritega zaklada. Prvi zapisi sežejo v leto 1830, in poskuse geologa R.W.Fox-a . Prvi detektorji so zaznavali samo prevodnost tal in s tem tudi prisotnost mineralov.
Leta 1879 je profesor D.E. Huges predstavil prvi “induction balance” (IB) detektor kovin. Detektor je bil uporabljen v Londonski bolnišnici za določanje kovinskih predmetov v ljudskih telesih. Ta princip delovanja tudi danes uporablja veliko sodobnih detektorjev kovin. 1881 leta je Graham Bell uporabil detektor kovin in z njim našel izstrelek ki je zadel predsednika Jemsa Garfielda. Prvi prenosni detektorji so se pojavili leta 1925, njihov izumitelj pa je bil Gerhard Fischer, ki je kasneje ustanovil podjetje A&S Company, katero je tudi izdelovalo prve komercialne naprave.
Principi delovanja se niso veliko spremenili, spremenil se je način obdelave signalov s tem pa tudi občutljivost in natančnost detektorjev kovin. Princip pri vseh detektorjih temelji na dejstvu da se induktivnost tuljave spreminja, če se v njeni bližini nahaja kovinski predmet.
Principi delovanja nekaterih detektorjev kovin
IB (induction balace)
To je eden od najstarejših principov, in kljub temu se danes še vedno uporablja. Na sliki 3 je prikazana blok shema IB detektorja. Detektor deluje na zelo nizkih frekvencah, 15 do 25 kHz (VLF). Oscilator v iskalni tuljavi ustvari elektromagnetno polje katero se induktivno prenaša tudi na drugo tuljavo. Obe tuljave se medsebojno prekrivata, tako, da na ojačevalnik prihaja samo manjši del signala. Ta signal se ojači ter usmeri v detektorju. Iz detektorja se signal pelje na DC ojačevalnik. Tako dobljen enosmerni signal se pelje na vezje “choper”. Choper je vezje, ki enosmerni signal prekinja v taktu, ki ga določi oscilator, namreč frekvenca oscilatorja se deli z določenim faktorjem. Rezultat tega je impulzni signal katerega peljemo na NF ojačevalnik.
V primeru, da se v bližini iskalnih tuljav najde kovinski predmet, bo ta predmet porušil ravnovesje med tuljavami in se bo v “sprejemni tuljavi” inducirala višja napetost. Posledično bo na vhodu v choper višja napetost kar bo ustvarilo močnejši NF signal na izhodu. To pomeni, da se nastali ton spreminja amplitudno, frekvenca pa ostane enaka. Prednosti tega principa so velika občutljivost. Pomanjkljivosti pa so potreba po zelo natančni izdelavi in uglaševanju iskalnih tuljav in vpliv tal na delovanje.
Detektro kovin_prg Če želite prodajamo tudi sprogramiran mikrokontroler (2PRG0024 – PRG 024 – Detektor kovin……8,00€).Pokličite (01 549 14 00) nas na ali nam pošljite e-mail (prodaja04@svet-el.si).
Detektor kovin – celotni članek
Če želite prodajamo tudi tiskano vezje ( 1TIV0121 – TIV Detektro kovin……12,00€ z DDVjem). Pokličite (01 549 14 00) nas na ali nam pošljite e-mail (prodaja04@svet-el.si).
Detektor kovin
2007_SE140_45
