Več kot desetletno uvajanje digitalnega radia DAB v Evropi kaže, da se ni rojeval pod srečno zvezdo. Primerjajmo uveljavljanje mobilne telefonije GMS in digitalnega radia DAB. Prvi standard pri GSM je bil objavljen 1990 in za DAB 1995. Oba sistema sta tehnično odlična in bi načeloma lahko imela enako število uporabnikov. Po treh letih od standarda je sistem GSM imel že preko milijon naročnikov, kar je DAB dosegel po devetih letih. Danes ima GSM čez 2,5 milijarde naročnikov in DAB le dobrih 20 milijonov sprejemnikov ob mnogih milijardah starih analognih FM sprejemnikov.
Težav z uvajanjem DAB je bilo več. Za GSM so sočasno imeli opremo za omrežja in množično proizvodnjo ne predragih mobilnih telefonov. Pri DAB so hitro razvili oddajno opremo in gradili v evropskih državah iz javnih sredstev poskusna omrežja. Ob tem so bili na razpolago maloštevilni zelo dragi sprejemniki, ki so bili tehnološko neprimerni za velikoserijsko proizvodnjo. Organizatorji uvajanja digitalnega radia so pričakovali, da bo industrija sorazmerno hitro ponudila ustrezne sprejemnike z nizko ceno in v velikih količinah. Žal se je zgodilo skoraj deset let po postavitvi prvih omrežij DAB.
V obdobju z dragimi sprejemniki je večina programov v sistemu DAB predstavljala programe, ki so bili oddajani originalno v analogni tehniki, le majhno število je bilo oddajano samo v digitalni tehniki. Četudi je bil sistem DAB dobro sprejet, razmere niso poslušalce zelo spodbujale k odločitvi za nakup DAB sprejemnika.
Za gradnjo oddajniških omrežij so vložile skoraj izključno nacionalne radiodifuzne organizacije Evrope do leta 2006 več kot 30 milijard evrov, kar je omogočalo, da bi leta 2006 lahko več kot polovica prebivalcev Evrope sprejemala po nekaj programov DAB, če bi imeli sprejemnike.
R
azvoj sprejemnikov za množično proizvodnjo ni bil deležen javnih sredstev tako kot gradnja omrežij. Organizatorji projekta DAB so podcenjevali tehnološko zahtevnost sprejemnikov z zelo obsežno digitalno obdelavo signala pri majhni porabi moči. Izdelave vezij sprejemnika se je uspešno lotila firma Frontier Silicon, ki je uspela v proizvodnji funkcionalnih integriranih vezij in iz njih še sestavljene module za različne tipe sprejemnikov. Tem modulom je bilo potrebno dodati le periferne elemente (ohišje, anteno, zvokovni ojačevalnik z zvočniki, napajalnik, zaslon in krmilni del) in celoten sprejemnik je bil zgrajen. Tako se je začela proizvodnja tehnološko dovršenih sprejemnikov po letu 2004. Ponudba sprejemnikov je hitro naraščala in njihove cene so močno zmanjšale.
Kakšna je bila podhranjenost DAB projekta s sprejemniki vidimo iz podatka, da je bilo od 1999 do konca leta 2004 v Evropi prodanih le 1,4 milijona sprejemnikov. To je omogočilo poslušanje DAB programov približno 1% prebivalstva, ki so že lahko sprejemali DAB signale.
DAB je največji in najhitrejši razmah dosegel v V. Britaniji, ker je uvedbo zelo podpirala nacionalna radiodifuzna organizacija BBC in zasebni sektor. Zelo pomembno vlogo je imel prvi zasebni operater Digital 1, ki je začel z oddajami že 1999 in tudi veliko pripomogel k uspehu že omenjene firme Frontier Silicon (sedaj s velikoserijsko proizvodnjo dobavljajo vezja za izdelavo 70% sprejemnikov DAB v svetu).
P
ri uspešnosti uveljavljanja DAB bi lahko ocenjevali države po pokrivanju držav s signalom, številu oddajanih programov in številu sprejemnikov na prebivalca. V tabeli 1 je podano število programov, skupno število sprejemnikov v državi in število sprejemnikov na 1000 prebivalcev. Največ jih imajo v V. Britaniji. Pri 200 sprejemnikih na 1000 prebivalcev lahko trdimo, da ima že tretjina prebivalcev (znotraj družin) dostop do programov DAB. Podobno množino sprejemnikov glede na prebivalstvo imata tudi Danska in Norveška.
Najslabši so rezultati o številu sprejemnikov za Nemčijo, Italijo in Francijo, saj sploh ne navajajo števila sprejemnikov ne pri forumu World DAB ali spletu. Nemčija (in znotraj nje posebno Bavarska) je bila izredno aktivna pri gradnji omrežij DAB v začetku, po 2005 je navdušenost za DAB precej zamrla. Italija je dejavna pri DAB, ni pa uspela pri večji nabavi sprejemnikov. Francija je dolgo časa iskala svojo pot, v letu 2007 se je odločila za multimedijski DMB, ki je izvedenka iz DAB..
Digitalni radio DAB gre v več-sistemski in multimedijski radio
