Vsi vemo, da bo LEDica zasvetila, če bo skozi njo stekel tok. Če bo pri tem, kot je narisano na sliki 1 levo, svetila z rdečo, rumeno, zeleno, modro, belo ali našemu očesu nevidno IR svetlobo, je odvisno od uporabljene diode. Občutljive (low-current) LEDice čisto normalno svetijo že pri tokovih okrog 1-2 mA, tiste manj občutljive bodo potrebovale tokove od 10 do 20 mA, močnejše pa še veliko višje. Nekatere diode zelo učinkovito pretvarjajo električno energijo v svetlobo, zato se bele LEDice v današnjem času pogosto uporabljajo v baterijskih svetilkah namesto običajne žarnice z žarilno nitko.
Manj znano je, da lahko LEDica pretvarja energijo tudi v nasprotni smeri! Na sliki 1 je na sredini na LEDici priključen voltmeter, ki je nastavljen na merilno območje 2 V. Če dioda ni osvetljena, ne bo voltmeter zaznal nobene napetosti. Če pa LEDico osvetlimo z baterijsko svetilko (slika 1 desno) ali na kakšen drug način, bomo z voltmetrom lahko izmerili neko napetost. Kako visoka bo ta napetost, je odvisno od vrste LEDice in moči svetlobnega vira, s katerim jo osvetlimo. Preveril sem veliko različnih LEDic in najboljše rezultate dosegel z zeleno LED diodo, ki je imela v neposredni bližini žarnice z močjo 100 W izmerjeno napetost okrog 1,4 V, na spomladanskem soncu pa celo do 1,6 V. V sobi pri dnevni svetlobi sem izmeril napetost nekaj 10 mV. Druge diode niso pri enakih pogojih dajale niti polovico takšnih napetosti.
Opazimo lahko razliko v primerjavi s foto-uporom, ki je prav tako občutljiv na svetlobo, vendar pri spremembi osvetljenosti spreminja svojo upornost. LEDica je aktivni element, ki svetlobno energijo pretvarja v električno, torej se LEDica obnaša kot mala solarna celica! Glede na to, da je površina čipa znotraj LEDice res zelo majhna, je seveda ne bomo mogli uporabljati kot vir električne energije: na neposredni sončni svetlobi bi skozi kratko sklenjene priključke stekel tok, ki bi bil komaj kaj večji od 3 µA. Ampak vseeno: LEDica lahko spretnemu elektroniku nadomesti svetlobni senzor.
Fotoobčutljiva LEDica
