V modernih brezžičnih sistemih uporabljajo veliko različnih tehnik, s katerimi maksimirajo pretočnost podatkov in izboljšujejo zanesljivost prenosne poti. Čas, frekvenca in raznolikost kode so tehnike, ki se uporabljajo v oddaji signalov do večjega števila sočasnih uporabnikov z namenom, da se prenese čim več podatkov.
Z oddajanjem v različnih časih, na različnih frekvencah ali različnih binarnih sekvencah imenovanih kot Gold codes, so signali oblikovani tako, da jih je lahko razlikovati med sabo in da so sprejeti brez napak. Te tehnike so široko poznane in so se izboljševale tekom dekad uporabe. Te tehnike lahko tudi uporabimo z različnimi antenami ali v različnih oddaljenostih. Pojem antenske raznolikosti vsebuje več anten, ki oddajajo ali sprejemajo signal. Enostavna antenska raznolikost uporablja kombinacijo anten z najboljšimi zmogljivostmi za dekodiranje signala. Bolj kompleksne antenske raznolikosti vključujejo MIMO (multiple input, multiple output) sisteme in aplikacije tvorjenja snopa, kjer je uporabljenih več anten na oddajni in sprejemni strani, s čemer se poveča prostorska raznolikost. Z večjim številom oddajnih anten so časovna odstopanja v razredu pikosekund med DA pretvorniki na vsakem kanalu kritična. S tem kriterijem v mislih bo sistem zmožen oddajati identične podatke preko večjega števila anten na skupen sprejemnik. S tem pa se bo povečala možnost pravilnega sprejema signala in zmanjšala možnost zmanjšanja oddajnega signala.
TDMA, FDMA, CDMA
Komunikacijski sistemi zmorejo obvladovati večje število uporabnikov s pomočjo neke vrste raznolikosti. Najbolj osnovna verzija je znana kot časovno porazdeljen sodostop (time division multiple access TDMA), ki nujno vključuje oddajo podatkov večjemu številu uporabnikov v različnih časih. Sprejemnik potem samo čaka na njegovo časovno rezino in dekodira ustrezne informacije. Frekvenčno porazdeljen sodostop (frequency division multiple access FDMA) deluje podobno, vendar v frekvenčnem prostoru. Podatki so oddani različnim uporabnikom na določenih frekvencah in sprejemnik dekodira podatke samo na teh frekvencah. Bolj moderni sistemi uporabljajo kodno porazdeljen sodostop (code division multiple access CDMA) v brezžičnih sistemih, kjer so oddani podatki združeni s specifično kodo preden so oddani. Ta koda je uporabljena v sprejemniku s katero dekodira podatke za specifičnega uporabnika. Ker so te tehnike uporabljene v različnih domenah, jih lahko uporabimo skupaj v istem sistemu za dosego maksimalne različnosti.
Izboljšajte sprejem signala z antensko raznolikostjo
Linear Technology
2016_SE240_32