Začetki »moje« elektronike segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. »Nič čudnega,« boste rekli, »tudi tvoj EMŠO je s tistih časov…«. Vendar se kljub vsej tej dolgi dobi še vedno živo spominjam svojega prvega elektronskega »projekta«, ki je bil preprost radio za srednji val z eno samo germanijevo detektorsko diodo, brez napajanja in brez tranzistorjev. Kar tako brez vsega je deloval, napajan le z radijskimi valovi. Imeti si moral visokoohmske slušalke (2000 Ohmov), tuljavnik z navito tuljavo po načrtu, feritno paličico v tuljavniku za nastavljanje radijskih postaj in zelo dobro anteno, včasih dolgo tudi nekaj deset metrov, ki je bila napeta na primer med dvema hišama. In potem sem poslušal RADIO! Oglejte si video tukaj.
Pri hiši smo imeli še enega na elektronke, vendar je bil MOJ nekaj posebnega, saj ni potreboval napajanja in z njim sem lahko poslušal tisto, kar mi je bilo všeč in to je bil v tistem času Radio Luxemburg z vso najnovejšo glasbo za mlade! In verjemite: večino takratne sodobne glasbe sem slišal že več mesecev prej, preden je bila prvič predvajana na naših radijskih postajah!
Veliko AM radijskih sprejemnikov sem še naredil takrat, menda skoraj vse, ki so bili opisani v tisti čudežni knjigi »Mala škola elektronike« (v srbohrvaškem jeziku) in je bila namenjena prav nadebudnežem moje starosti. Od tedaj sem se lotil različnih aplikacij, vendar se z radijskimi sprejemniki nisem več ukvarjal, saj so polprevodniki prinesli miniaturizacijo in realne cene tranzistorskim sprejemnikom, ki so s tem postali dostopni vsakomur. Vsekakor pa sem prepričan, da se brez podrobnih opisov, pojasnil in vzpodbud v tisti knjigi verjetno ne bi nikoli ukvarjal z elektroniko, zato sem toliko bolj vesel, ker imajo mladi v današnjem času veliko strokovne literature (Elektronika za začetnike, Bascom AVR ) in celo revijo (Svet elektronike) s področja elektronike v slovenskem jeziku.
In sedaj, v »novi dobi« sem se z radijskim sprejemnikom spet srečal, vendar na povsem drugačen način. Velikost čipa Si4734/35 proizvajalca Silicon Labs, v katerega je sprejemnik vgrajen, je le 3 x 3 mm, to je toliko, kot sta merili skupaj dve detektorski diodi v tistih davnih časih. Vendar en sam takšen čip vsebuje več polprevodniških elementov, kot je bilo takrat vseh radijskih sprejemnikov v Sloveniji! Vgrajen ima AM in FM sprejemnik in STEREO predojačevalnik in omogoča sprejem RDS signala.
MiniPin je lahko RADIO!
2010_SE179_52
Avtor: Bojan Kovač
