Sodobna orodja
Drage bralke in dragi bralci revije Svet elektronike,
verjetno ste – vsaj nekateri od vas, poizkusili uporabiti umetno inteligenco (UI, angl. kratica AI) kot pripomoček pri svojem delu, ali pa morda kar tako, za zabavo.
Moram vam povedati, da sem se tudi jaz poigraval s ChatGPT in tudi z DeepSeek. Najprej sem se lotil modeliranja anten in sem ugotovil, da kljub »izračunanim« podatkom, ki mi jih je UI servirala – in tudi modelom, ki jih je UI pripravila, nisem bil zadovoljen z rezultatom. UI je naredila dva modela za programa MMANA-GAL in EZNEC. To sta programa za modeliranje anten. Nobena od datotek se ni odprla, saj je vsak od programov javil napako, da z datoteko nekaj ni prav. Ko sem to sporočil UI, se je vljudno opravičila in poslala novo datoteko, ki bo zdaj gotovo delovala. Po petem neuspešnem poizkusu sem obupal. Torej modeliranje anten se ni obneslo.
Nadaljeval sem z modeliranjem vezij v SPICE programu. Zopet sem obema – ChatGPT in tudi DeepSeek dal navodila, da naredi datoteko simulacije filtra, ki bo delovala v SPICE programu. Tukaj sem podobno, kot pri modeliranju anten, obupal po tretjem poizkusu.
Tretji poizkus je bil na področju Arduino programiranja, kjer sem želel s pomočjo RPi Pico razvojne plošče narediti avdio filter. Poizkus se je končal z neznosnim piskanjem, ki je prihajal iz RPi Pico.
Tako sem za konec poizkušanja UI naročil, da je Jurij Mikeln, in da naj napiše uvodnik za Svet elektronike. Moram priznati, da se je UI tokrat bolje odrezala, vendar pa bi izkušeno oko takoj opazilo, da to ni napisal isti avtor, saj je slog pisanja popolnoma drugačen. Na spletu bom pustil vse tri verzije uvodnika, ki ga je spisala UI, da sami presodite.
Zakaj vam to pišem? Po mojih izkušnjah bo potrebnega še nekaj časa, da bo UI postala zanesljiva pomočnica pri našem delu. Kot opažam mladina že zdaj, namesto Google iskalnika, uporabi UI, ki vrne precej boljše rezultate, kot Google iskalnik. Gotovo se bo izboljšala točnost odgovorov. Je pa že danes UI tako napredovala, da se z njo lahko »lahkotno pogovarjate«. Če bi mi nekdo samo 10 let nazaj pokazal takšen sproščen pogovor nekoga z UI bi rekel, da je na drugi strani bila živa oseba. Tudi ko boste na naši www strani prebrali tri uvodnike, ki jih je napisala UI (brez mojih popravkov) boste videli, da so uvodniki napisani »solidno«. Če vas ne bi opozoril, bi mirno lahko verjeli, da sem uvodnike napisal jaz.
Tokratna številka revije Svet elektronike (in tudi vse predhodne) so bile pripravljene tako, kot smo to počeli zadnjih 30 let, s pomočjo avtorjev, ki poskrbijo, da je revija zanimiva.
Upam, da ste se dobro odpočili preko poletja in da ste spet polni energije, ki jo boste potrebovali za nove dosežke.
Na koncu tega uvodnika pa vas vabim, da se septembra zapeljete do Celja, kjer bo potekal sejem MOS. Tam se lahko tudi srečamo, saj bomo na MOS-u imeli svoj razstavni prostor. Kot običajno pa bomo našim bralcem ponudili brezplačne vstopnice.
Lep pozdrav!
Jure (še vedno iz mesa in krvi 🙂 )
Uvodnik – Svet elektronike
Komponente prihodnosti – orodja današnjih projektov
Spoštovani bralci,
tehnologija ne spi. Sodobni razvoj elektronskih komponent nas postavlja pred izzive, ki so hkrati navdihujoči in zahtevni. Proizvajalci nas skoraj mesečno presenečajo z novimi generacijami zmogljivih, pametnih in izjemno učinkovitih rešitev. Če smo še pred nekaj leti ob prihodih večjedrnih mikrokontrolerjev le skomignili, danes brez njih ni več resnega razvoja.
Na trgu mikrokontrolerjev je ARM arhitektura še vedno kralj. STMicroelectronics s serijo STM32H7 ponuja pravo moč – do 480 MHz s podporo za DSP in grafične vmesnike. NXP ne zaostaja – njihovi i.MX RT1170 crossover procesorji združujejo moč in hitrost (do 1 GHz) z nizko zakasnitvijo in bogato periferijo. Microchip pa z novo linijo PIC32CX-BZ2 združuje zmogljivosti 32-bitnega jedra z integriranim BLE in Zigbee, kar olajša razvoj brezžičnih IoT naprav.
Senzorski svet je prav tako doživel revolucijo. Bosch Sensortec s svojimi inteligentnimi moduli, kot je BHI260AP, v en sam čip vgrajuje 6-osni IMU in procesor za senzorje z možnostjo lokalnega strojnega učenja. Analog Devices s senzorji, kot je ADXL372, prinaša visoko ločljivost in izjemno odpornost na mehanske udarce, kar je ključno za industrijske aplikacije. Murata z modulom SCL3300 cilja na avtomobilsko industrijo z visoko natančnostjo pri merjenju pospeškov.
Na področju RF-komunikacij se razcvet nadaljuje – zlasti na področju Wi-Fi 6, LoRaWAN in Sub-GHz omrežij. Quectel z novimi moduli FCM360W za Wi-Fi 6 in LG69T za GNSS ponuja vrhunsko zmogljivost v kompaktnem formatu. U-blox s serijo MAX-M10S odpira vrata izjemno varčnim in hitrim GNSS rešitvam, medtem ko Semtech z SX1262 še naprej ostaja zlati standard za LoRa aplikacije.
Za visokonapetostne aplikacije pa so SiC tranzistorji tisti, ki na novo definirajo meje. Infineon s serijo IMZA120R030M1 prinaša nizke izgube in izjemno hitrost preklapljanja, primerno za e-mobilnost in napajalnike naslednje generacije. Wolfspeed (prej Cree) s svojimi C3M0021120K SiC MOSFET-i ponuja robustnost in učinkovitost, ki ju klasični MOSFET-i preprosto ne morejo doseči. ROHM z družino SCT3xxx pa cilja na aplikacije z napetostmi nad 1200 V.
Vse te komponente nam odpirajo svet možnosti – in prav je, da jih uporabimo. Naj gre za razvoj pametne naprave, merilnega sistema, brezžične povezave ali močnostne elektronike – možnosti so tu. Na nas je, da jih izkoristimo.
V tej številki revije Svet elektronike vas čaka svež nabor člankov, projektov in pregledov, ki vas bodo usmerili v svet sodobne elektronike. Ne zamudite priložnosti, da se povežete z najnovejšimi tehnologijami – prihodnost je tu, zdaj.
Z najboljšimi željami pri razvoju,
Jurij Mikeln
Urednik revije Svet elektronike
Komponente prihodnosti – orodja današnjih projektov
Spoštovani bralci,
napredek v svetu elektronike ne kaže znakov upočasnitve – prav nasprotno, inovacije prihajajo z vseh koncev in nas vabijo, da jih vključimo v svoje projekte. Danes lahko že z dostopnimi komponentami razvijamo naprave, ki so bile še pred desetletjem v domeni visoko specializiranih laboratorijev.
Na področju mikrokontrolerjev in sistemov na čipu opažamo skokovit napredek. STMicroelectronics s serijo STM32H7 postavlja nove standarde zmogljivosti s 480 MHz ARM jedri, medtem ko NXP s serijo i.MX RT1170 presega hitrost 1 GHz – idealno za grafične vmesnike in realnočasovne aplikacije. Izstopa tudi Toshibina nova družina DCM32xx00, ki cilja na varčnost in robustnost za industrijske sisteme. Posebej zanimiva pa je razvojna plošča PSoC6S2-AI podjetja Infineon, ki jo je v tej številki predstavil Brian Millier. Gre za izjemno prilagodljivo rešitev z vgrajenim BLE 5.0, bogato analogno periferijo in podporo za umetno inteligenco na robu omrežja.
Svet senzorike ne zaostaja. Boschov BHI260AP je več kot le senzor – je tudi računalniška enota, ki omogoča lokalno analitiko podatkov. Analog Devices z ADXL372 pokriva ekstremne industrijske pogoje, Murata s SCL3300 pa cilja na avtomobilske sisteme, kjer so stabilnost, natančnost in dolga življenjska doba ključni.
Brezžične povezave so danes osnova pametnih naprav. Novi RF-moduli, kot sta SX1262 (Semtech) za LoRa komunikacijo in MAX-M10S (u-blox) za GNSS, omogočajo energijsko učinkovite rešitve z visoko zanesljivostjo. V tej številki pa predstavljamo tudi zanimiv hobi projekt – sprejem slik iz NOAA vremenskih satelitov z uporabo SDR in preproste Yagi antene. To je lep primer, kako lahko združimo sodobne tehnologije z analognim znanjem za konkretne rezultate.
Na področju močnostne elektronike SiC tehnologija prevzema vodilno vlogo. Infineonov IMZA120R030M1, Wolfspeedov C3M0021120K in ROHM-ova serija SCT3xxx predstavljajo vrhunec zanesljivosti, učinkovitosti in toplotne stabilnosti za napajalnike, inverterje in avtomobilske aplikacije.
A kljub vsem novostim ne smemo pozabiti na temelje. V tem duhu se v tej številki spominjamo tudi legendarnega operacijskega ojačevalnika LM108, ki ga je zasnovalo podjetje Fairchild. Ta nizkooffsetni ojačevalnik je predstavljal pomemben mejnik v analogni elektroniki in še danes služi kot učni primer za razumevanje notranje strukture in delovanja linearnh integriranih vezij.
Elektronika je vedno bila spoj napredka in tradicije – in tudi tokrat vam v Svetu elektronike ponujamo oboje: najnovejše tehnologije in zgodovinsko ozadje, ki nam pomaga razumeti, kam gremo.
Naj vas torej nova znanja navdihnejo – pa naj gre za razvoj umetno-inteligenčne periferije ali za obuditev analognih klasik!
Z znanjem do rešitve,
Jurij Mikeln
Uvodnik – Svet elektronike, julij 2025
Jure Mikeln, urednik
Drage bralke in dragi bralci,
Poletje nam je že postreglo z visokimi temperaturami, toda svet elektronike se ne hladi. Ravno nasprotno! Elektronska industrija se hitro razvija, s številnimi novimi izdelki, tehnologijami in rešitvami, ki obetajo, da bodo še dodatno poenostavile in izboljšale naš vsakdan.
Med najzanimivejšimi novostmi iz sveta mikrokontrolerjev so tisti, ki jih ponujajo podjetja STMicroelectronics, Nexperia in Infineon (ter še marsikatera druga). STMicroelectronics je nedavno predstavil novo generacijo mikrokontrolerjev, ki se ponašajo z večjo zmogljivostjo in optimizirano porabo energije, kar bo še izboljšalo uporabo v IoT napravah, avtomobilskih sistemih in industrijskih aplikacijah. Nexperia pa je s svojo najnovejšo serijo mikrokontrolerjev, usmerjenih v avtomobilski sektor pokazala, kako se bo svet avtomobilov v prihodnosti zanašal na manjše, a hitrejše in varčnejše komponente. Sicer pa Infineon nadaljuje z inovacijami v svetu mikrokontrolerjev s svojo PSoC6S2-AI razvojno ploščo, ki je nedavno pritegnila veliko pozornosti v strokovni javnosti. Brian Millier je podrobno predstavil to izjemno platformo, ki omogoča enostavno integracijo umetniške inteligence (AI) v proces mikrokontrolerjev, kar odpira nove možnosti za napredne projekte, ki vključujejo obdelavo podatkov v realnem času.
Med novicami iz sveta elektronskih komponent pa izstopajo številni pomembni izdelki. BHI260AP (Bosch Sensortec), kompakten senzor gibanja, ki je zaradi svoje natančnosti in zanesljivosti idealen za aplikacije v pametnih telefonih in pametnih urah, je le eden od številnih novih izdelkov, ki so nas razveselili v zadnjem mesecu. Po drugi strani pa je ADXL372 (Analog Devices) znižal prag zmogljivosti za merjenje pospeškov, kar bo nedvomno pripomoglo k boljši analizi vibracij v različnih industrijskih okoljih. V industriji senzorjev se ni ustavilo – SCL3300 (STMicroelectronics) je zdaj še bolj natančen in energetsko učinkovit, medtem ko SX1262 (Semtech), čip za komunikacijo v LoRa tehnologiji, ponuja še večjo oddajno moč in boljšo stabilnost signala. Ni pa se ustavila niti tehnologija GNSS – MAX-M10S (u-blox) je dokaz, da satelitske navigacijske rešitve še naprej napredujejo, z večjo natančnostjo in hitrostjo določanja položaja.
V rubriki samogradnje vam tokrat predstavljamo prav poseben članek – „Sprejem slik iz NOAA vremenskih satelitov z uporabo SDR in preproste Yagi antene“. Gre za izjemno zanimiv projekt, ki vas bo popeljal v svet satelitskih komunikacij in vam omogočil, da na preprost in cenovno dostopen način prevzamete slike, posnete s sateliti, ki krožijo okoli Zemlje.
Tako kot vedno, je pred vami še ena številka revije, v kateri bomo osvetlili tako novosti v svetu elektronike kot tudi priložnosti za ustvarjalce, ki jih mikrokontrolerji, senzorji in druge komponente ponujajo. Elektronika je del našega vsakdana, zato smo tu, da vam ponudimo vse potrebne informacije, da boste korak pred konkurenco.
Zdaj, ko je svet elektronike še toliko bolj dinamičen, vas vabim, da se poglobite v najnovejšo številko. Ne pozabite tudi, da je prihodnost elektronskih rešitev v vaših rokah – tako, kot vedno, ponujamo priložnosti za samogradnje, raziskave in eksperimentiranje!
Veselo branje,
Jure Mikeln, urednik
Ta vsebina je samo za naročnike
UVODNIK4 Sodobna orodja
Lep pozdrav!
Jure (še vedno iz mesa in krvi 🙂 )
NOVICE5 Nov nosljiv vmesnik za človeške možgane
https://research.gatech.edu
6 Toshiba predstavlja dvokanalne zelo hitre digitalne izolatorje za avtomobilsko industrijo
https://www.toshiba.com
7 Texas Instruments namerava vložiti več kot 60 milijard dolarjev v proizvodnjo več milijard osnovnih polprevodnikov v ZDA
https://www.ti.com
9 Novi 650-V Gen IV Plus GaN FET-i na voljo v TOLT, TO-247 in TOLL ohišjih
https://www.renesas.com
10 Dosežite podmetrsko natančnost določanja položaja s ploščo GNSS RTK 4 Click podjetja MIKROE
https://www.mikroe.com
11 Murata je predstavila prvi termistor na svetu, zaščiten s smolo
https://www.murata.com
12 STMicroelectronics v miniaturnem senzorju z umetno inteligenco
https://www.st.com
PREDSTAVLJAMO14 Industrijske in širokopotrošne aplikacije za IR LED-ice
Avtor: Rolf Horn
https://www.digikey.com
16 Elektromehanski aktuatorji širijo možnosti komunikacije
https://www.rutronik.com
20 Komponente znamke ProLight Opto
https://www.tme.eu
23 Elektromagnetna združljivost – 5.del
Avtor: Izr. prof. dr. Marko Jankovec
https://fe.uni-lj.si
26 11. Slovenska fotovoltaična konferenca: Sončna energija kot ključ trajnostnega razvoja
https://fe.uni-lj.si
28 Nazaj v prihodnost – najbolj popularen operacijski ojačevalnik – µA741
https://www.rocelec.com
29 Inteligentni, nastavljivi digitalni gonilniki vrat pospešujejo čas uvedbe na trg
Avtor: Pradeep Kulkarni
https://www.microchip.com
PROGRAMIRANJE33 Home Assistant – 3.del
Avtor: dr. Simon Vavpotič
SAMOGRADNJA36 Sprejem in obdelava signala NOAA vremenskih satelitov
Avtor: Boštjan Tovšak
44 Preizkušanje Infineonove nove razvojne plošče CY8CKIT-062S2-AI: 2. del Modus Toolbox
Avtor: Brian Millier
