RIS 2022 spet preko spleta

Tako kot lani, je tudi letos RIS 2022 potekal preko spleta. Organizatorji smo imeli pripravljena oba scenarija – tako za izvedbo v živo, kot tudi izvedbo preko spleta.

AX elektronika d.o.o.
Avtor: Jurij Mikeln, S52CQ
E-pošta: stik@svet-el.si
2022-306-16

Teden pred datumom RIS 2022 srečanja pa se je UO ZRS odloči, da bo zaradi situacije z Omicron sevom Covid-19 bolj varno, če srečanje naredimo preko spleta.

Razpored predavanj na RIS 2022 je bil sledeč:
09:00 – 09:30: Pozdravni nagovor organizatorja RIS in predstavnika FE
09:30 – 09:50: Andrej Štern, S57BAJ, Inteligentni transportni sistemi
09:55 – 10:30: Iztok Saje, S52D: Q65
10.35 – 10.45: Odmor
10:50 – 11:10: Matija Brodnik, S53MM Ekspedicija Grintovec
11:15 – 11:30: Dušan Leon Novak, S55AC: CW Ops Academy, kako začeti s CW
11.30 – 11.45: Gabor Szekeres, S57WJ: HST QRQ – kako začeti s QRQ
11:50 – 12:00 Iztok Kramberger, S56WIK, Priprava zemeljske postaje za TRISAT
12.05 – 12.20: Bojan Majhenič, S52ME: Rasberry P4, 7″ barvni display, Adalm Pluto – najcenejši transceiver za QO 100
12.25 – 12.35: Jure Mikeln, S52CQ: Predstavitev uSDX QRP DIY postaje in skupne nabave

Kot vidite v razporedu predavanj, smo imeli letos veliko zanimivih predavanj. RIS srečanje je otvoril predsednik ZRS Bojan Majhenič, S52ME, ki se je Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani zahvalil za pomoč pri organizaciji RIS srečanja. Hkrati se je zahvalil avtorjem predavanj in izrazil željo, da konferenco ZRS opravimo v živo v Pekrah.

RIS srečanje je nadaljeval Predsednik UO Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani prof. Janez Bešter, ki je na kratko predstavil dejavnosti Fakultete v časih Covid-19 pandemije. Opozoril pa je tudi na »kadrovsko sušo«, ne samo po Sloveniji, ampak tudi po Evropi. S tem je povezana tudi rast plač inženirjev, ki so v zadnjem času zrasle za več kot 3x.

Srečanje je nadaljeval Andrej Štern, S57BAJ, s predstavitvijo razvoja inteligentnih transportnih sistemov (ITS) v Sloveniji in širše. V uvodu je podal prednosti uvajanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sodobno mobilnost, kjer koncept mobilnosti kot storitev (Maas) zagotavlja model učinkovite izrabe prometne infrastrukture tudi brez osebnega lastništva vozil. Del te prihodnosti so tudi avtonomna vozila, razvrščena v 5 stopenj delovanja po potrebah po pripravljenosti voznika. Danes si lahko s stopnjo 2 vozniki samo pomagamo, na samodejno vožnjo do poljubnega cilja pa bo potrebno počakati še precej več kot 10 let. Ob tem se razvija tudi standardizacija kooperativnih ITS storitev (C-ITS), kjer Fakulteta za elektrotehniko UL skupaj s partnerjem DARS d.d. aktivno sodeluje.

Na odseku avtoceste med Postojno in Divačo so tako že postavljene obcestne komunikacijske enote (RSU), ki s pomočjo tehnologije ITS-G5 na 5,9 GHz z dosegom nekaj 100 metrov komunicirajo z enotami v vozilih (OBU). V Evropi je na cestah že približno 750.000 z OBU opremljenih vozil, ki prejemajo opozorila na nevarnosti, navodila za prilagoditev vožnje in tudi same zaznavajo posebnosti na cesti ter jih oddajajo drugim uporabnikom. Že danes pa lahko del teh storitev uporabljamo na pametnem telefonu prek aplikacije DARS Promet+.

Srečanje je nadaljeval Iztok Saje, S52D, ki nam je predstavil Q65 način komunikacij znotraj WSJTX paketa.

Q65 je namenjen za težavne zveze, kot so EME, TEP, troposcatter, avioscatter in podobne. Zamenjal je JT65, ker so današnji PC-ji zmogljivejši, nudi boljše algoritme in je skladen z FT8, FT4, MSK144 sporočili.

Pri težavnih zvezah je Iztok omenil EME, kjer so problemi znani: odboj od Lune ima zakasnitev 2,5 sekunde. V EME zvezi se pojavi tudi Dopplerjev efekt zaradi premikanja Lune. Še posebej opazen je Dopplerjev efekt ob vzhodu in zahodu Lune. Nadalje se pri EME pojavi večpotje signala (odboji v različnih točkah) in pa presihanje signala ali fading.

Nadalje je opisal težave pri troposcatterju in ionoscatterju. Zanimivo pri teh dveh načinih komunikacije je dejstvo, da je možno delati zveze tudi takrat, ko je band zaprt. K1JT ocenjuje, da je na 50 MHz možno z Yagi anteno in 100W stalno delati zveze do 2000 km.

V primerjavi s programom QRA65 avtorja IV3NWV je Q65 boljši, saj omogoča:

• 77 bitna sporočila,
• boljše kanalsko kodiranje in dekodiranje,
• večjo fleksibilnost.

Iztok je še pokazal nekaj podrobnosti, zakaj je Q65 boljši, kot predhodniki. Pri izboljšavi zveze pomagajo sinhronizacija. prenesena moč in povprečenje.

Na voljo je več izvedenk Q65 programa za delo na različnih frekvencah. Tako bi za delo na 50 MHz ionscatter izbrali Q65-30A, za 50 in 144 MHz EME pa Q65-60A.

RIS predavanje je nadaljeval Matija Brodnik, S55MM, ki nam je predstavil, kako so se v domžalskem radioklubu pripravljali na ekspedicijo na Grintovec.

Matija je povedal, da je od zadnje aktivacije z Grintovca z agregatom minilo že več kot 30 let, ko je Ljubljanski radioklub S53APR sodeloval v septembrskem kontestu.

V tokratni ekipi radiokluba Domžale pa so sodelovali S53RM, S53WW, S53BB, S53CC in S53MM.

Zakaj Grintovec? Matija nam je povedal več razlogov: ustrezna višina Grintovca (2558m) za delo na UKV frekvencah, dostopnost, odprtost na vse strani in pa v domžalskem klubu so želeli poizkusiti nekaj novega.
Matija je naštel tudi izzive, ki jih ekspedicija na tako visoko goro tudi prinese: najpomembnejši izziv je vreme, uporaba ustrezne opreme in logistični zalogaj, ki pomeni, kako prinesti na 2580 m več kot 200 kg opreme.

Pred ekspedicijo so opravili analizo in ugotovili, da je Grintovec odprt na vse smeri. Prve višje gore so Visoke Tatre v smeri proti Slovaški, nadalje so Transilvanske Alpe sredi Romunije in pa višje gore v južni Srbiji. Za analizo so tudi združili log-e drugih tekmovalcev in dobili sliko 3.

Pri izviri opreme so primerjali lastnosti postaj tako na sprejemu in oddaji. Po analizi so izbrali IC705, IC7300, KX3, 2x transverter Javornik, 3 ojačevalnike SSPA. Poleg tega so potrebovali še prenosne računalnike, napajalnike, povezovalne kable, antene in orodje.

Skupaj je oprema tehtala skoraj 300 kg, ki jo je na Jezerskem prevzel helikopter, za spust pa so opremo prenesli v dolino brez pomoči helikopterja.

Rezultat je bil 926 zvez, 120 lokatorjev in 368.000 točk. Iz obstoječe lokacije na Menini so običajno naredili nekje 30 zvez preko 700 km, tokrat pa so jih naredili 62.

Podrobnosti o ekspediciji ste si lahko prebrali v CQ ZRS 5-6, 2021.

Predavanje je nadaljeval Dušan Leon Novak, S55AC, ki je predstavil CW Ops akademijo. CW Ops akademija je spletna skupnost, ki pomaga pri učenju Morsejeve abecede. CW Ops akademija izhaja iz Amerike, pri njej sodeluje več kot 80 prostovoljnih svetovalcev in nudi 4 stopnje usposabljanja. Poteka 3x na leto in traja 8 tednov na semester 2x na teden. Na tečaju je običajno manj kot 10 udeležencev, tečaj pa je brezplačen.

Za sodelovanje pri CW Ops potrebujemo neko osnovno CW ročko (paddle), generator tona in osebni računalnik, ki je s kamero povezan v splet, saj šolanje poteka preko Zoom programa.

Če bi se zanimali za prijavo, lahko na CW Ops strani preizkusite svoje znanje telegrafije [1] in tako ugotovite, v kateri razred bi se lahko uvrstili, bodisi v začetnega ali katerega od nadaljevalnih.

Programu je dodan tudi Morse Code Trainer [2], ki služi kot neke vrste delovni zvezek za domače naloge.

Predavanje je nadaljeval Gabor Szekeres, S57WJ, ki je QRQ operator in znan kot redni udeleženec svetovnih HST prvenstev, kar ste lahko večkrat prebrali v CQ ZRS glasilu.

Gabor je najprej odgovoril na vprašanje, kako torej pričeti s QRQ. Potrebne je nekaj hardverske in programske opreme, ter precej dobre volje.
Gabor je za vajo priporočil program RufzXP.

Kar se tiče oddaje je treba vedeti, da je QRQ neke vrste hitrostna dirka. In v hitrostni dirki je potreben ustrezen »dirkalnik« (in ne v prenesenem pomenu Yugo avto). Yugo avtu v QRQ-ju ustreza Bencher ročka. Ena stopnja višje je ročka Begali in tudi ročke na dotik. Nekaj vmes med temi ročkami pa je ročka avtorja 9A5N, ki sicer nima premičnih elementov, ima pa znotraj ročke elemente, ki zaznajo dotik.

Preverjanje oddaje lahko naredimo s programom HST2006, ki je plačljiv. Lahko pa preverjamo oddajo tudi s KIT kompletom Morserino.

Podobno, kot pri učenju v CW Ops akademiji, je tudi pri učenju QRQ potrebno trenirati vsak dan vsaj 2x po 10 minut po 2 seriji.

Iztok Kramberger, S56WIK nam je v nadaljevanju predstavil pripravo zemeljske postaje za sprejem signalov s Trisat satelita in pokazal misijo satelita Trisat-R. Pokazal je tudi postopek testiranja satelita med proizvodnjo zato, da bo prestal izjemne pospeške med izstrelitvijo.

Iztok je predstavil tudi izvedbo antenskega sistema, ki sledi satelitu pri njegovi poti po nebu in opozoril na zahteve, ki se ob tem pojavljajo.
Predavanje je nadaljeval Bojan Majhenič, S52ME, ki je predstavil minimalno konfiguracijo za delo preko satelita QO100 s pomočjo Raspberry Pi in ADALM Pluto SDR transiverjem.

Bojan je predstavil celoten sklop, ki omogoča delo preko satelita. Osnova sta RPi, ki ji je dodan 7 palčni zaslon občutljiv na dotik in pa Adalm Pluto podjetja Analog Devices. Seveda naprava potrebuje še nekaj drugih sklopov, ki pa jih je v večini primerov Bojan naredil v lastni režiji. Celoten sklop se napaja iz 12V, kar je idealno za radioamaterje.

Zadnji na spisku RIS 2022 predavateljev sem bil Jure Mikeln, S52CQ. Predstavil sem µSDX QRP radijsko postajo, ki jo je razvil DL2MAN in nekaj primerkov te postaje je že narejenih tudi med S5 radioamaterji. DL2MAN je pričel z razvojem µSDX leta 2019 in cilj razvoja je bila postaja v velikosti kreditne kartice, kar mu je odlično uspelo. Prva verzija dejansko ni presegala velikosti kreditne kartice in je bila narejena v treh tiskanih vezjih montiranih drug na drugem v t.i. sendvič varianti.

Z leti je Manuel razvijal postajo, ji dodajal OLED displej namesto 2×16 LCD-ja, prav tako je Guido s programsko opremo dodajal različne funkcionalnosti in tako postaja omogoča veliko:

• CW, SSB, AM, FM, CAT krmiljenje, 5W izhodne moči
• 5 oziroma 8 frekvenčnih območij (160, 80, 60, 40, 30, 20, 17, 15, 12 in 10m)
• NF pasovni filter širine 50, 100, 200, 500,1800, 2400, 3000 Hz
• VFO-A, VFO-B, Split, RIT, AGC (Fast, Slow, Off),
• NR, 2x ATT, S-meter (dBm, Bar, S), TX Drive, TX Delay,
• CW dekoder, A/B Iambic keyer in direktni taster, CW trenažer,
• VOX, Noise gate, CQ CW call

Vse to krmili majhen mikrokontroler ATMega328, ki se uporablja tudi v Arduino Nano.

Blok shemo postaje vidite na sliki 11 in vidite, kako zelo dobro je Manuel načrtoval HW, Guido pa tudi programsko opremo.

Če se spomnite TV reklame izpred več 10 let, so reklamirali Clio in so imeli geslo: ima vse, kar imajo veliki. No, podobno bi lahko trdili za µSDX: ima vse, kar imajo veliki!

V zadnjem času pa je Manuel naredil še korak naprej. Vse datoteke za izdelavo µSDX so javno dostopne in tako lahko vsak naredi TIV, naroči polaganje komponent na TIV pri enem od kitajskih podjetij, ali pa celo naroči bodisi KIT bodisi že izdelano postajo pri enem od kitajskih trgovcev za zelo sprejemljivo ceno, ki se prične pri 96€, kar vključuje tudi 3D natisnjeno ohišje.

Zaradi pomanjkanja časa žal nisem predstavil delovanja µSDX postaje, si pa lahko na Youtube ogledate video posnetke, ki jih je naredil Manuel, DL2MAN.

Zaključek
RIS2022 je tako kot že velikokrat v preteklih letih, tudi letos uspel. Imeli smo preko 100 udeležencev v živo preko Zoom-a in Youtube. Trenutno število ogledov posnetka RIS 2022 pa se približuje številki 1000.
Kot organizator RIS 2022 bi se rad zahvalil Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, še posebej prof. Janezu Beštru, ki nam je, tako kot vedno, tudi tokrat priskočil na pomoč pri organizaciji in izvedbi dogodka. Prav tako bi se rad zahvalil vsem avtorjem predavanj, predsedniku ZRS in UO ZRS, ki so pomagali pri organizaciji. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na zvesto publiko, ki nas je spremljala kljub temu, da RIS 2022 ni bil v živo.

Vsi seveda upamo, da bo naslednji RIS 2023 v živo in se že veselimo prve sobote v februarju 2023, ko se vidimo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Viri:

CW Academy – Student Self Assessment

https://morsecode.world/international/trainer/trainer.html

Vstopna