0,00 €

V košarici ni izdelkov.

0,00 €

V košarici ni izdelkov.

More
    DomovRevijaPredstavljamoObiskali smo Embedded world 2014

    Obiskali smo Embedded world 2014

    Vsako leto konec februarja je v Nürnbergu strokovna konferenca in sejem ugnezdenih naprav, programskih rešitev in komponent. Kot nekaj zadnjih let, smo tudi letos obiskali to izjemno zanimivo konferenco. Namreč v primerjavi s sejmom electronica v Münchnu je Embedded world tako rekoč koncentrirana electronica. Vse se dogodi v 3 dneh, večina pomembnih proizvajalcev/trgovcev je na sejmu, precej več je razstavljalcev, ki pridejo iz ZDA in Kanade. In kot pika na i so na sejmu tehnični ljudje posameznih podjetij, kar je za razvijalce zelo pomembno, da se z njimi lahko pogovorijo oziroma z njimi navežejo stike.

    Slike niSlike niNa sejmu je bila zastopana strojna oprema, komponente in moduli ugnezdenih sistemov za različne aplikacije. Predstavljena orodja so bila na nivoju strojne in programske opreme, prav tako pa so bila zastopana podjetja, ki so ponujala operacijske sisteme v realnem času. S področja vizualizacije je bila zastopana programska oprema, spletni brskalniki, programska oprema za testiranje in preverjanje, okolja za razvoj komunikacij. Med storitvami je bila velika ponudba za razvoj strojne in programske opreme za ugnezdene sisteme, za izdelavo sistemov na ključ, svetovanje in različna usposabljanja pa vse do ponudbe strokovnih revij in knjig. Srečali smo razstavne prostore proizvajalcev in distributerjev elektronskih komponent, modulov in sistemov za ugnezdene tehnologije ter dobavitelji strojnih in programskih orodij za razvoj izdelkov, namenjenih tehnologiji za ugnezdene sisteme.

    Internet stvari – IoT

    Slike niSlike niVečina letošnjih predstavitev je temeljila na treh črkah: IoT, kar so kratice za »Internet of Things« oziroma po slovensko internet stvari. Za kaj gre? Analitiki napovedujejo silno rast proizvodov na področju IoT. Če so danes mobilni telefoni tisti, ki poganjajo svetovno elektronsko industrijo, bo IoT naslednji. In to ne za samo nekaj let, pač pa desetletij. Ali bo to res ali ne bomo še videli, res pa je, da je tudi eden največjih proizvajalcev polprevodnikov Intel svoj razstavni prostor namenil samo za predstavitev svojih IoT rešitev. Če je Intel ugriznil v IoT, potem je zelo verjetno, da to ni samo muha enodnevnica.

    Razvoj IoT bo potekal v dveh fazah in bo v začetni fazi uporabljal obstoječo infrastrukturo in protokole. Resnični, tisti »pravi« internet stvari pa bo moral temeljiti na IPv6 protokolu, ki ponuja skoraj neomejeno število IP naslovov. Vsi se zavedajo, da bo za uvajanje IPv6 potrebno veliko časa, vendar pa je na žalost to samo delček ogromne sestavljanke IoT, ki se približuje standardizaciji, čeprav za inovacije ter standardizacijo obstajajo možnosti na različnih ravneh.

    Slike niSlike niIn zakaj IoT ni dovolj varen že v tem trenutku? Tudi zato, ker gre za medsebojno povezavo različnih omrežij in ker se od naprav, ki so priključena v ta omrežja ne pričakuje le povezanost s spletom, ampak tudi medsebojna komunikacija, kar pomeni, da je vsako takšno vozlišče v omrežju potencialna šibka točka in če je verjeti napovedim, bo njihovo število v šestih letih doseglo nekje med 30 – 50.000.000.000. Namenoma smo zapisali števila s pikami, da lahko preberemo 30 do 50 miljard ali če se izrazimo s pomnilniškim jezikom: priključenih 30 do 50 GigaEnot. Vendar nevarnost ne preti le s strani spleta! Večina priključenih napravic namreč deluje v posameznih brezžičnih omrežjih, v katera je prav tako mogoč vdor, zato posamezne brezžične točke potrebujejo brezkompromisno visoko stopnjo zaščite.

    Večina današnjih v IoT povezanih naprav je v glavnem »neumnih« in niti slučajno ne razpolagajo s tako veliko procesorsko močjo, kot na primer pametni telefoni z vgrajenimi 32- bitnimi mikroprocesorji. To pomeni, da je kakšno resno šifriranje podatkov v teh napravah skoraj nemogoče in da je varnost, ko jo lahko zagotavljajo s svojimi skromnimi zmožnostmi na razmeroma nizki ravni. Lahko pa bi rekli, da so podobno »neumni« tudi lastniki naprav, ki so povezane v IoT. Večina od njih zagotovo ne uporablja generatorjev gesel in ne spreminja redno skrbniških gesel na teh napravah. Veliko uporabniških priključenih naprav ima celo čisto preprosta ali kratka gesla, saj uporabnik raje izbere udobje kot varnost.

    Celotni članek

    Obiskali smo Embedded world 2014

    AX elektronika d.o.o.

    2014_SE219_10