0,00 €

V košarici ni izdelkov.

0,00 €

V košarici ni izdelkov.

More
    DomovLiteraturaProgramiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (3)

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (3)

    Veliko bližje bomo pravemu programiranju z lestvičnim programskim jezikom v programu LDmicro, ko bomo spoznali, katere elemente lahko pri tem uporabimo. Privzeto se pred ime, ki ga določimo nekemu elementu, vhodu ali izhodu, doda začetna črka, ki označuje, za kakšen element pravzaprav gre (Slika 1).

    Slike ni
    KLIK

    V samem programu nam bo dvoklik na izbrani element odprl okno, v katerem bomo imeli možnost nastavitve vseh parametrov, ki jih je temu elementu mogoče nastaviti, vključno z imenom. Z dvoklikom na posamezni element si lahko njegove lastnosti tudi kadarkoli ogledamo, lahko pa jih tudi spremenimo. Vse spremembe se uveljavijo s pritiskom na tipko »OK«.

    • X(ime) – kontakt, povezan na vhodni priključek mikrokontrolerja
    • Y(ime) – kontakt, povezan na izhodni priključek mikrokontrolerja
    • R(ime) – kontakt notranjega releja, pomnilnik velikosti 1 bita, zastavica
    • T(ime) – časovnik; časovnik z zakasnjenim vklopom, izklopom, ali z ohranjanjem vrednosti (retentive)
    • C(ime) – števec, štetje navzgor ali štetje navzdol
    • A(ime) – celoštevilčna vrednost, prebrana iz A/D pretvornika
    • ime – število za splošno uporabo, spremenljivka

    ime je oznaka, beseda, ki jo določimo sami (privzeto ime je »new«) in naj bi jasno in natančno določala, kaj predstavlja v samem programu in seveda tudi v resničnem vezju neke naprave. Ne moremo imeti na primer dveh različnih vhodov z imenom X_vhod_01, saj se lahko eno ime nanaša le na en element lestvičnega diagrama, lahko pa se seveda vprašamo po njem večkrat v programu, v različnih prečkah, kadarkoli.

    Slike ni
    KLIK

    Imena spremenljivk so lahko sestavljena iz črk, številk in podčrtaja (_). Imena spremenljivk se ne smejo začeti s številko, pisana pa so lahko z velikimi in malimi črkami. Skupno lahko ime sestavlja največ šestnajst (16) znakov, torej lahko poleg začetne črke, ki se imenu »pridruži« samodejno, za ime uporabimo še 15 znakov, kar je v večini primerov povsem dovolj. Morda je pri imenovanju posameznih elementov dobra praksa, če ime začnemo s podčrtajem, saj je tako ime nekoliko ločeno od prve črke, ki jo imenu doda sam program.

    Z dvoklikom na posamezni element si lahko njegove lastnosti kadarkoli ogledamo, lahko pa jih tudi spremenimo. Spremembe se uveljavijo s pritiskom na tipko »OK«.

    Na sliki 2 je prikazana tabela vseh možnosti, ki jih lahko izberemo kot kontakt in uporabimo v nekem programu, ki ga pišemo z lestvičnim načinom programiranja v programu LDmicro. Prva možnost je resnični zunanji kontakt, lahko je stikalo, tipka ali preklopnik. Če smo izbrali vhodni kontakt te vrste, se nam bo pred našim imenom pojavila še črka »X«. Po tej črki bomo takoj prepoznali posamezne kontakte, preklopnike in tipke, ki običajno tudi fizično obstajajo. Izbiramo lahko med normalno odprtim in normalno sklenjenim kontaktom.

    Druga možnost je, da kontakt označimo kot kontakt nekega navideznega notranjega releja. Takšen rele v resnici ne obstaja, saj gre le za zastavico, pomnilno celico, s katero si lahko na primer označimo, da se je nek proces zaključil. Postavljena zastavica je lahko pogoj za začetek naslednjega procesa in dokler predhodni proces ni končan, ne moremo začeti z naslednjim procesom. Če v prečki izberemo vhodni kontakt, ki predstavlja notranjo pomnilno zastavico, se bo pred našim vpisanim imenom pojavila črka »R« (internal Relay).

    Tretja možnost je, da stanje na nekem izhodu preprosto preslikamo na vhodni kontakt, oziroma da preberemo, v kakšnem stanju je izhod, dobljena vrednost pa predstavlja vhodno vrednost v eni izmed prečk. Ne smemo pa pozabiti, da se vse vrednosti preberejo na začetku izvajanja lestvičnega programa, izhodi pa se postavljajo šele na koncu, kot rezultat vseh operacij v lestvičnem diagramu. Če smo izbrali vhodni kontakt te vrste, se nam bo pred našim imenom pojavila še črka »Y«. Upoštevati moramo tudi to, ali smo uporabili mirovni (normalno sklenjeni) ali delovni (normalno odprti) kontakt. Mirovni kontakt prevaja, če izhod ni aktiven, delovni pa prevaja, kadar je izhod aktiven.

    Tuljava

    Tuljava je izhodni element in se v prečki nahaja skrajno desno. V eni prečki je dovoljen le en izhodni element, nanj pa so seveda lahko vezani vhodni kontakti z začetno oznako »Y«, ki se glede aktivnosti obnašajo popolnoma enako kot izhod, kateremu pripadajo.

     

    MiniPLC – krmilnik – Trgovina

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (3)

    AX elektronika d.o.o.

    2014_SE224_45