Že izbira mikrokontrolerja, s katerim bi želeli izvajati krmiljenje nekega procesa, je za ljubiteljske elektronike in programerje kar velik zalogaj! Na odločitev običajno vplivajo lastne izkušnje, če pa teh morda še ni ravno veliko, pa izkušnje tistih, ki jim je kakšna aplikacija s tega področja že uspešno »vzletela«. Če res nimamo nikogar, da bi nam svetoval, se v skrajnem primeru lahko zatečemo po pomoč na forume, kjer obravnavajo to tematiko in prijazno povprašamo za nasvet – vedno se bo našel kdo, ki se je s podobnim izzivom že srečal. Ampak – to je šele prva stopnica!
Ko se med pestro izbiro po nekem ključu končno odločimo za nekega proizvajalca »svojega« izbranega mikrokontrolerja, moramo običajno takoj izbirati tudi med različnimi družinami, ki jih ponuja, procesnih zmogljivostih in vgrajenih pomnilnikih, da ne omenjam periferije..! Po izbiri ohišja, v katerem bo vgrajen, je na vrsti izbira programskega jezika, v katerem bomo pisali program za krmiljenje načrtovanega procesa. Tudi tu se lahko znajdemo v precejšnji zagati, saj je programskih jezikov veliko, vsak mikrokontroler zase pa nekoliko specifičen, kar moramo upoštevati že od vsega začetka. Kako vse to shraniti in obdržati v svoji glavi ter biti ob tem tudi uspešen? Predlagamo programiranje s pomočjo lestvične logike, ki podpira mikrokontrolerje različnih proizvajalcev. To je obenem tudi najhitrejši način, da vaše tiskano vezje z vgrajenim mikrokontrolerjem postane pravi programirljivi logični krmilnik!
Za programiranje programirljivih logičnih krmilnikov proizvajalci običajno ponujajo celo vrsto programskih jezikov, s katerimi jih je mogoče programirati. Obstaja mednarodni standard z oznako IEC 61131-3, namenjen uporabi programskih jezikov v programirljivih logičnih krmilnikih, ki naj bi jih upoštevali vsi proizvajalci. Programski jeziki, ki jih ta standard obravnava, so lahko pisani v grafični obliki, na primer lestvični diagram (Ladder diagram – LD), funkcijski blok diagram (Function Block Diagram – FBD) ter sekvenčni funkcijski potek (Sequential Function Charts – SFC), vendar sta tudi v obliki besedila dva načina in sicer s strukturiranim besedilom (Structured Text – ST) in z zaporedjem ukazov (Instruction List – IL). Ena izmed najpomembnejših prednosti tega standarda je, da omogoča izbiro in uporabo več različnih programskih jezikov v istem programirljivem krmilniku. To razvijalcem programske opreme omogoča, da za vsako posamezno nalogo izberejo najprimernejši programski jezik.
Lestvični diagram je najbolj razširjena metoda programiranja, ki se uporablja za programiranje programirljivih logičnih krmilnikov (PLK). Programski jezik lestvične logike so razvili zato, da so z njim posnemali načrtovanje in delovanje relejske logike. Odločitev o uporabi diagramov relejske logike je bila vsekakor strateška, saj se je z njeno izbiro kot glavnega načina programiranja drastično zmanjšala potreba po neprestanem usposabljanju inženirjev za delo s PLK in ljudi, ki sodelujejo pri trženju in njihovi prodaji. Že od samega začetka je bil ta programski postopek odlično sprejet in je vse do sedaj ostala najpogostejša tehnika programiranja PLK.
To je bilo tudi osnovno vodilo tvorca programa LDmicro: z istim programom imeti možnost ustvarjanja programske kode za različne mikrokontrolerje, ki bi ob enako napisanem lestvičnem programu enako krmilili nek proces. Najbrž se vsi strinjamo, da pravzaprav sploh ni važno, kakšno in od katerega proizvajalca je jedro krmilnika, ampak kako zna to jedro krmiliti naše procese in kako hitro se odziva na spremembe! S programom za lestvično programiranje LDmicro lahko izberemo prevajanje izhodne programske kode za mikrokontrolerje, ki jih vidimo na sliki 2.
MiniPLC – krmilnik – Trgovina
Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro
AX elektronika d.o.o.
2014_SE222_48
