Ko sem se pred polnimi štiridesetimi leti začel ukvarjati z elektroniko, je bilo mogoče v trgovinah, ki so prodajale elektronske komponente, kupiti le nekaj germanijevih tranzistorjev: dva ali trije so bili namenjeni za izdelavo VF ojačevalnikov v tranzistorskih radio sprejemnikih, nekaj več jih je bilo na razpolago za nizkofrekvenčne ojačevalnike, komaj kakšen močnejši tranzistor za uporabo v končnih stopnjah avdio ojačevalnikov ali stabilizirani usmernik – in to je bilo vse!
Večina teh tranzistorjev je bilo PNP tipa; NPN tranzistor, ki bi ga potrebovali za izdelavo avdio ojačevalnika s komplementarno izhodno stopnjo, je bilo zelo težko najti. Kasneje so se pojavili silicijevi tranzistorji, ki so bili kot po čudežu bolj pogosto NPN tipa, pa FET tranzistorji, MOSFET-i, … Ponudba polprevodnikov je počasi postajala vse bolj raznolika (slika 1), cene najpogosteje uporabljanih univerzalnih tranzistorjev pa vse bolj sprejemljive.
V tej poplavi različnih tipov tranzistorjev najdemo tudi precej neopazen enospojni tranzistor (UJT, UniJunction Transistor), ki ga bomo v tem članku bolj podrobno spoznali. UJT tranzistorje so najpogosteje uporabljali v tiristorskih vezjih za proženje tiristorjev. V današnjem času so to vlogo prevzela posebna integrirana vezja in mikrokontrolerji, tako da se jim UJT tranzistorji kot del preteklosti počasi umikajo. Kljub temu jih še vedno lahko najdemo v trgovinah, njihova cena ne presega 1 EUR, lahko pa jih spretno uporabimo v generatorjih takta in raznih oscilatorjih.
Takšen primer uporabe je prikazan je na sliki 2, kjer UJT T1 povzroča kratkotrajno utripanje svetleče (LE) diode. Vezje deluje takole: ko priključimo napajanje, začne skozi T1 (med priključkoma B2 in B1) in LE diodo teči zelo majhen tok, ki je odvisen od napajalne napetosti in notranje upornosti UJT-ja. Zaradi tega majhnega toka bo LE dioda svetila zelo malo ali pa sploh ne. Istočasno se bo polnil kondenzator C1 prek upora R1 in napetost na njem bo počasi naraščala. Ko napetost na C1 in na emitorju UJT-ja dovolj naraste, bo UJT začel prevajati in stekel bo tok med emitorjem E in bazo B1 ter skozi LE diodo. Vrednost tega toka bo nekaj 10 mA, zato bo dioda močno zasvetila. Ker pa kapacitivnost kondenzatorja C1 ni ravno velika, se ta zelo hitro izprazni, zato bo tokovni impulz skozi diodo zelo kratek in povsem neškodljiv za diodo, mi pa bomo videli kratkotrajen blisk diode. Takoj za tem se bo spet začel proces polnjenja C1.
UJT, nenavadni tranzistor