V zadnjem času se pogosteje omenjajo zvokovni ojačevalniki v raznih razredih delovanja poleg nam dobro znanih razredov A, B, AB (za analogne) in D (za digitalne). Med novimi razredi sta zanimiva razreda G in H, ki ju želimo predstaviti. Ta dva sta v bistvu izpeljanki iz analognega ojačevalnika v razredu B ali AB, pri čemer je razlika le v tem, da napajalno napetost uravnavajo v odvisnosti od amplitude krmilnega signala. Osnovni namen je povečanje izkoristka ojačevalnika.
Uvajanje razredov G in H je bilo zelo postopno. V poznih 70-tih letih prejšnjega stoletja so bili prvi poskusi z ojačevalniki v razredu G. Prvi ojačevalnik naj bi predstavila firma Hitachi v letu 1976. Deloval je z dvema napajalnima napetostima. Precej pozneje so se pojavljali ojačevalniki v razredu H z zvezno regulacijo napajalne napetosti, ki je sledila amplitudi krmilnega signala. Večina ojačevalnikov je bila načrtovana za velike moči (firma Crest Audio ponuja zvokovne ojačevalnike z izhodnimi močmi do 15 kW!). V zadnjem času proizvajalci ponujajo več monolitnih miniaturnih izvedb majhnih moči vse v enem čipu in jih predstavljajo kot novost in poudarjajo njihov velik izkoristek.
Vrednost ojačevalnikov v razredih G in H lahko ocenimo po njihovih lastnostih in poleg tega jih kaže primerjati z zelo konkurenčnimi digitalnimi ojačevalniki razreda D. V nadaljevanju bodo najprej predstavljene lastnosti ojačevalnika v razredu B in na tej osnovi izpeljane lastnosti razredov G in H. Podane bodo njihove osnovne vezave. Po kratkem prikazu ojačevalnikov v razredu D bo sledila primerjava ojačevalnikov razredov G in H z ojačevalniki razreda D. ––
Zvokovni ojačevalniki razredov G in H 2010_SE171_27 Avtor: prof.dr. Savo Leonardis
